Pogačar ni kanibal, temveč kolesarski terminator
Kje so meje za Tadeja Pogačarja? Ta čas jih ni. Mladi slovenski kolesarski zvezdnik, ki je minuli konec tedna slavil zmago na dirki po ZAE, je tekmecem na dirki Strade Bianche pripravil epsko kolesarsko lekcijo. Na prestižni preizkušnji po toskanskem makadamu je zadnjih 50 km prekolesaril sam v ospredju in slavil 34. zmago v svoji kratki, vendar blesteči karieri.
Pogačar že od leta 2019, ko je prvič oblekel dres ekipe UAE, ne skriva, da je 184 km dolga dirka z 11 makadamskimi odseki v skupni dolžini 63 km ena njegovih najljubših v tekmovalnem koledarju.
Na njej mu je šlo iz leta v leto bolje, ob ognjenem krstu je bil 30., predlani 13., lani 7., letos pa ni dopustil nobenega dvoma o tem, kdo je najmočnejši. Dobro je prestal prvo dramo, ki je iz igre izločila Mateja Mohoriča (Bahrain Victorious) – 100 km pred ciljem je na makadamu v močnem bočnem vetru prišlo do množičnega padca, ki so se mu izognili le redki.
Padel je tudi Pogačar, vendar se je pobral in z okrvavljenim levim kolenom hitro nadaljeval. Salto mortale čez krmilo je naredil njegov na papirju najnevarnejši tekmec Julian Alaphilippe (Quick Step), ki ga je nato čakal dolg, vendar uspešen lov za glavnino. V kupu teles in koles pa se je znašel tudi Mohorič, o katerem je kmalu za tem prišla novica o odstopu.
Marije so se pokazale le Pogačarju
Dirka pa se je končno razživela tam, kjer se malodane vsako leto, na enem od najbolj zahtevnih makadamskih odsekov na Monte Sante Marie. Običajno tu spredaj ostane skupina najmočnejših, ki se skupaj odpeljejo proti cilju, a tokrat je ostal samo eden. Pogačar je dobrih 50 km pred ciljem na vso moč pritisnil na pedala, slediti pa mu ni mogel nihče.
Najbolj se je trudil Španec Carlos Rodriguez (Ineos), ki pa se nikakor ni mogel priklopiti za zadnje Pogačarjevo kolo. Do konca 11,5 km dolgega makadamskega odseka je slovenski zvezdnik malodane odločil dirko, pred Rodriguezom je imel že več kot pol minute prednosti, pred glavnino, v kateri trud Alaphilippovih pomočnikov ni obrodil sadov, pa že več kot minuto.
Pot do cilja je bila sicer dolga še več kot 40 km, na njej pa tudi veliko asfalta, na katerem bi morali imeti številčno močnejši zasledovalci prednost. Vseeno pa je bil 23-letni kapetan ekipe UAE premočan in je prednost 25 km pred ciljem povišal na poldrugo minuto. Glavnina je ujela Rodrigueza in nato začela zmanjševati zaostanek tudi za Pogačarjem.
Favorit tudi na Tirreno–Adriatico
Za njim se je najbolj odločno podala peterica kolesarjev Kasper Asgreen (Quick Step), Alejandro Valverde (Movistar), Jhonatan Narvaez (Ineos), Tim Wellens (Lotto Soudal) in Quinn Simmons (Trek). Pogačarju so se približali na manj kot minuto, vendar med njimi ni bilo ne dovolj moči ne složnega dela, da bi ogrozili Pogačarjevo zmago. Slovenski zvezdnik se je tako sam pripeljal na zadnji odsek makadama na Le Tolfe, na sloviti vzpon na Vii Santa Caterina in tudi na Piazzo del Campo v osrčju Siene ter se v slogu pravega kolesarskega terminatorja veselil še ene zmage, ki se bo zapisala v anale.
»To je izjemna zmaga, neverjetno, zgodaj sem napadel, a do 5 km pred ciljem še nisem vedel, ali mi bo uspelo, še na zadnjem klancu sem gledal nazaj, zelo sem vesel, da sem ostal v ospredju. Na odseku Monte Sante Marie se običlajno odloča dirka, odločil sem se, da bom šel tam na vso moč in ostal sam sam, odltej pa sem bil le osredotočen na to, da dam vse od sebe. Nisem bil gotov o zmagi, pogledoval sem nazaj, proti koncu mi je zmanjkovalo energije, vendar sem na srečo vzdržal do konca,« je Pogačar povedal po že 34. zmagi v karieri in že četrti letos, pa se sezona še ni dobro začela. Brez dvoma bo prvi favorit tudi na enotedenski dirki Tirreno–Adriatico, ki se bo začela v ponedeljek. Epska pa je bila tudi predstava njegovega najbližjega zasledovalca, 2. mesto s 37 sekundami zaostanka si je prikolesaril Valverde, ki bo aprila dopolnil 42 let.
