Pogačar se bo vrnil po zapravljeno zmago
Kakšen kolesarski praznik in kakšna epska bitka! A manjkala ji je pika na i. Tadej Pogačar (UAE) je bil najbolj napadalen in bržkone tudi najmočnejši kolesar na 106. dirki po Flandriji, na kateri pa je bil zaradi napačne presoje pred šprintom ne le ob zmago, ki se je je veselil Mathieu van der Poel (Alpecin Fenix), temveč tudi ob uvrstitev na zmagovalne stopničke. Krstno kraljico klasik je slovenski as končal na 4. mestu in z obljubo, da se bo vrnil.
Dokler Wout van Aert ni zbolel za covidom-19 in se moral odpovedati nastopu, se je napovedoval troboj velikih zvezdnikov, na stotisoče navijačev ob trasi pa je dobilo nepozaben dvoboj. Ko je šlo na 272,5 km dolgi trasi z 18 klanci in številnimi odseki po granitnih tlakovcih zares, se je vse vrtelo okoli Pogačarja in van der Poela. Slovenski kapetan ekipe UAE je najprej »pokuril« moštvene kolege, da so ga obdržali dovolj blizu ospredja, 55 km pred ciljem pa je tekmecem odprl vrata kolesarskega pekla.
Na vsakem od klancev, ki so sledili, je tako močno navil tempo, da so odpadali drug za drugim, dokler mu na predzadnjem vzponu na Kwaremont 18 km pred ciljem ni družbe delal samo še van der Poel. Nizozemec je z zadnjimi močmi zdržal še zadnji Pogačarjev višinski pospešek na sloviti Paterberg in obetal se je šprint najboljše dvojice, ki je imela na začetku zadnjega kilometra slabe pol minute prednosti pred zasledovalci.
Tedaj pa se je med njima začela partija kolesarskega pokra. Kot na dirkališču sta gledala drug drugega in se skorajda zaustavila. Medtem sta se jima nevarno približevala Dylan van Baarle (Ineos) in Valentin Madouas (Groupama) in vodilna sta oklevala tako dolgo, da sta ju tekmeca ujela. To je bilo usodno za Pogačarja, ki je toliko zamudil z začetkom šprinta, da je ostal zaprt za Madouasom in van Baarlejem, medtem ko je van der Poel odbrzel svoji drugi zmagi na dirki po Flandriji naproti.
Odločile izkušnje
»Na Kwaremkontu in Paterbergu sem dal vse od sebe, da sem sledil Tadeju. Bil je neverjetno močan, predvsem na Paterbergu sem bil na meji zmogljivosti, nato pa sem imel na srečo na voljo nekaj ravninskih kilometrov, da so si noge opomogle pred šprintom. Pogačar je bil bržčas najmočnejši na dirki in dirkal je zelo napadalno. Zaploskal bi mu, če bi me premagal ali končal na odru za zmagovalce. Morda bo moral tu še nekajkrat šprintati, da mu bo uspelo zmagati,« je van der Poel prepričan, da so odločile izkušnje.
Za 27-letnega Nizozemca je bil to tretji zaporedni šprint za zmago v Oudenaardu (predlani je zmagal pred van Aertom, lani ga je ugnal Kasper Asgreen), za 23-letnega Slovenca je bil to prvi nastop na kraljici klasik. »Vse skupaj je bila izjemna dirka in izjemna izkušnja. Moja ekipa je svoje delo izpeljala brezhibno, nato sva z van der Poelom pripravila pravi ognjemet, vzdušje ob progi je bilo enkratno. V cilju sem bil nekaj trenutkov zelo razočaran, ker nisem mogel šprintati, saj sem bil zaprt. To je del kolesarstva, na nikogar se nisem jezil, razen nase, ker v zadnjih 100 metrih nisem mogel dati vsega od sebe,« je bil Pogačar pred novinarskimi mikrofoni bolj umirjen kot ob prihodu v cilj, ko je bilo slišati tudi nekaj kletvic.
Tokratni spodrsljaj pa ga bržkone še bolj motiviral za to, da bo še poskušal zmagati. »Rad imam vzpon na Kwaremont, kocine so mi šle pokonci ob navijanju, ljubim to dirko. Vrnil se bom,« je Pogačar (njegova naslednja dirka bo Valonska puščica 20. t. m.) še povedal o največji flandrijski klasiki, na kateri se je z 12. mestom izkazal tudi Jan Tratnik, zmagovalec Milana–Sanrema Matej Mohorič (oba Bahrain Victorious) pa je končal na 21. mestu.