Dirk na najvišji ravni je za letos konec, s tem pa se najboljši kolesarji še niso znebili obveznosti, ki so lahko tudi prijetne. Primoža Rogliča danes ob 16.30 čaka sprejem v domačem Zagorju ob Savi, kjer še niso pošteno proslavili njegovega olimpijskega zlata in tretje Vuelte. Tadej Pogačar pa še naprej vztrajno nabira kilometre, a ne s kolesom – v nedeljo Trento, te dni Ljubljana, v četrtek Pariz, v ponedeljek Abu Dabi.

Iztekajoča se sezona je bila najuspešnejša doslej za slovensko kolesarstvo, še posebej za Pogačarja, ki je osmim zmagam iz krstnega leta 2019 in devetim lanskim letos dodal še 13, s katerimi je njegov karierni izkupiček po treh sezonah okroglih in zavidljivih 30 zmag. S prevlado na največjih dirkah je potrdil, da zgodovinski zasuk z lanskega Toura ni bil naključen. Pobral je domala vse, kar si je želel (ušla mu je le zlata kolajna na cestni dirki na OI, na kateri je osvojil bron), in bo po dveh letih Rogličeve prevlade prvič sezono končal kot št. 1 na svetovni lestvici.



Zmaga na zadnjem spomeniku sezone po Lombardiji je le še dvignila njegov ugled in tržno ceno, ki ji ta čas v kolesarskih sferah že tako ali tako ni para. Mladost in športna genialnost je privlačna kombinacija, zaradi katere so Pogačarja povabili na športni festival, ki ga vsako leto prireja italijanski časnik Gazzetta dello Sport. »Ne počutim se, kot da bi bil najboljši na svetu. Letos sem bil najboljša različica sebe, saj je bila to moja najboljša sezona doslej. Ne bi pa rekel, da sem boljši od vseh drugih,« ostaja skromen 23-letni as s Klanca pri Komendi.
 

Tudi mavričen in rožnat

A je rojakom že obljubil, da bo prej ali slej osvojil še naslov svetovnega prvaka, zahodnim sosedom pa, da ne bo zmagoval »le« na Touru, temveč se bo prej ali slej lotil tudi njihovega Gira. »Všeč mi je zamisel, da bi nosil mavrično majico, čeprav bo to eden najzahtevnejših izzivov. Menim, da bom še večkrat nastopil na SP in poskušal osvojiti to majico. Zase in za mojo Slovenijo: ponosen sem na svoje korenine in na to, da lahko nastopam za reprezentanco, da imam pomembno vlogo v ekipi, ki svetu kaže, kaj je Slovenija. Imamo majhno državo, a veliko šampionov,« je dejal o domovini.



O največji italijanski dirki je dodal: »Giro mi je zelo všeč, zdaj ga je prek televizijskih zaslonov mogoče spremljati tudi v Sloveniji, ko sem bil otrok, še ni bilo tako. Takrat je bilo pri nas mogoče spremljati le Tour, zaradi katerega se je v meni rodila strast do kolesarstva. V prihodnje se vidim na štartu Gira, ker mi je tudi rožnata majica zelo všeč. Kdaj pridem, pa vprašajte direktorja moje ekipe Maura Gianettija.«



Za Pogačarja se je dan v Trentu končal na poseben način. Na večerji s številnimi velikimi imeni italijanskega kolesarstva in tudi z največjim na svetu, srečal se je s slovitim kanibalom Eddyjem Merckxom, ki je edini pred njim v isti sezoni dobil Tour de France ter klasiki Liege–Bastogne–Liege in po Lombardiji. Lepa popotnica pred novimi obveznostmi.



Včeraj je snemal oglas za Slovensko turistično organizacijo, v četrtek bo glavni gost predstavitve trase dirke po Franciji 2022, že prihodnji teden ima njegova ekipa UAE prvi zbor v Abu Dabiju. Bolj kot trening bo to spoznavanje z novimi sotekmovalci in pravili igre v moštvu, ki ima ob tako dominantnem kapetanu sila enostavno strategijo. Vsi za Pogija, Pogi zmaga za vse.