Pogajanja se bodo po tehničnem premoru nadaljevala v torek
Glavni poudarki:
- Pogajanja med Moskvo in Kijevom se bodo po tehničnem premoru nadaljevala v torek.
- Ameriški viri so trdili, da Rusija Kitajsko prosi za vojaško in gospodarsko pomoč pri napadu na Ukrajino. Kitajska je to označila za dezinformacijo.
- Po podatkih ZN je pred vojno v Ukrajini pobegnilo skoraj 2,7 milijona ljudi.
- Agencije ZN pozivajo Rusijo, naj nemudoma neha napadati zdravstvene objekte v Ukrajini.
- Ukrajino zaradi vojne zapustilo že 2,8 milijona ljudi.
22.24 Pahor: Kar bo sprejemljivo za Ukrajino, bi moralo v osnovi biti sprejemljivo tudi za Zahod
Predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za oddajo Studio City na TV Slovenija izjavil, da cilj Zahoda ni sprememba režima v Rusiji, temveč prekinitev ognja, diplomatska pogajanja in mir. Poudaril je tudi, da mora Rusija prva narediti korak k rešitvi konflikta.
»V vsaki vojni je zelo pomembno, kdo in zakaj ima moralno prednost. Ta hip je v moralnem primanjkljaju Rusija, zato mora prva narediti korak h prekinitvi ognja, mogoče celo brezpogojno,« je prepričan Pahor. Ob tem je dodal, da mora Zahod zelo paziti pri pomoči Ukrajini, da restavrira diplomatsko pot in mirno rešitev spora tako, da ne zapravi svoje moralne prednosti, ki jo trenutno uživa, tudi v mednarodni skupnosti.
Na vprašanje, ali naj, glede na to, da obstaja velika verjetnost, da bo ruski predsednik Vladimir Putin na mirovnih pogovorih zahteval priznanje Krima in obeh ljudskih republik, Donecka in Luganska, Zahod to prizna, je Pahor odgovoril, da je to odvisno od Ukrajine. »Tisto kar bo sprejemljivo za Ukrajino in njeno vlado ter premiera Volodimira Zelenskega, to bi moralo v osnovi biti sprejemljivo tudi za Zahod. Tukaj moramo pomagati ukrajinski vladi, da čim prej pride do prekinitve ognja in diplomatskih pogajanj, čeprav so ta že, ki bi pripeljala do dogovora,« je pojasnil.
20.55 Plenković potrdil, da je bil na padlem letalniku eksploziv
Hrvaški premier Andrej Plenković je danes potrdil, da je bil na brezpilotnem letalniku, ki je pred dnevi strmoglavil v Zagrebu, eksploziv. Z nadaljnjo preiskavo bodo skušali ugotoviti, kdo je dron izstrelil, kot tudi, ali je šlo pri tem za napako ali pa za namerno dejanje.
Danes smo imeli sestanek z vsemi pristojnimi telesi, ki skupaj izvajajo preiskavo o tem, kaj se je zgodilo. Dobili smo prve informacije o tem, za kakšno vrsto vojaškega drona gre, je pojasnil Plenković in potrdil, da je na letalniku bil eksploziv, neke vrste bomba. Dejal je še, da bodo odkrili, za kakšno bombo točno gre.
20.40 IMF: Ukrajinsko gospodarstvo bi lahko propadlo, če se bo vojna zavlekla
Ukrajinska vlada še naprej deluje, bančni sistem je stabilen in kratkoročno je mogoče odplačevati dolgove, vendar lahko ruska invazija Ukrajino pahne v uničujočo recesijo, je danes sporočil Mednarodni denarni sklad (IMF). Obenem so opozorili, da bi lahko vojna ogrozila svetovno prehransko varnost, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
IMF je v analizi ukrajinskega gospodarstva po napadu s strani Rusije navedel, da se bo proizvodnja v državi ob predpostavki hitre rešitve vojne letos zmanjšala najmanj za 10 odstotkov. Vendar je sklad opozoril na veliko negotovost glede napovedi in dodal, da se bodo v primeru podaljšanja konflikta razmere še poslabšale.
20.43 Protestnica rusko informativno oddajo prekinila s protivojnim transparentom
Protivojna protestnica je v glavni informativni oddaji na državnem ruskem Prvem kanalu v program vdrla s transparentom, ki je gledalce pozival, naj ne verjamejo propagandi, in pozival k ustavitvi vojne v Ukrajini. Kanal, ki rusko invazijo proputinovsko označuje za »posebno operacijo« za denacifikacijo Ukrajine, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass po oddaji objavil, da opravlja interni pregled incidenta.
Na družabnih omrežjih so protestnico, ki je vdrla v program, identificirali kot Mario Ovsjanikovo, bila naj bi že priprta.
19.10 V napadu na televizijski stolp na zahodu Ukrajine devet mrtvih
V ruskem napadu na televizijski stolp na obrobju mesta Rivne na zahodu Ukrajine je bilo danes po navedbah lokalnih oblasti ubitih devet ljudi, še devet jih je utrpelo poškodbe. Izpod ruševin v vasi Antopil si še vedno prizadevajo osvoboditi preživele, je prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Vitalij Koval.
Kasneje je Koval za novinarje še povedal, da sta dve raketi poslopje zadeli zgodaj davi. Objavil je fotografije gasilcev, ki s pomočjo žerjava dvigujejo dele uničenih sten iz betona in opeke.
Kraj Rivne sicer leži približno 200 kilometrov severovzhodno od Lvova, mesta blizu meje s Poljsko, ki je postalo izhodna točka za številne Ukrajince, ki bežijo iz države. Tarča ruskega obstreljevanja so bila danes tudi druga mesta, o smrtnih žrtvah pa med drugim poročajo še iz Kijeva in Harkova.
17.50 Ukrajina poziva k izključitvi Rusije iz Sveta Evrope
Ukrajina je danes Svet Evrope pozvala, naj izključi Rusijo, saj ta po invaziji na sosednjo državo ne more biti več članica organizacije. Ukrajinski premier Denis Šmihal je v videonagovoru na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope dejal, da Moskva ne more biti več v evropski družini.
»Pozivamo vas, da odločite o takojšnji izključitvi Rusije iz Sveta Evrope,« je dejal Šmihal, ki je poslance iz 46 članic organizacije na izrednem zasedanju nagovoril namesto zadržanega ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega.
Pozval jih je, naj združijo napore »za obrambo Ukrajine in cele Evrope«. »Čas je, da ustavimo to agresijo, preden bo prišlo do jedrske katastrofe in bo gorela vsa Evropa,« je dodal. Znova je tudi pozval k vzpostavitvi varnosti na nebu nad Ukrajino ter se zahvalil sosednjim državam za sprejem beguncev.
17.40 V Ukrajini ruski izstrelki ogrožajo tudi bogato kulturno zgodovino
Ob prizadevanjih ruske vojske, da zavzame ukrajinsko prestolnico Kijev, se Ukrajinci trudijo pred ruskimi izstrelki zaščititi tudi svojo bogato kulturno zgodovino. Pri tem jim pomaga tudi Unesco. Številni ukrajinski muzeji so svoje zbirke že preselili v varnejša skladišča, v številnih cerkvah so zaščitili okna ali odstranili oltarje.
15.55 UNHCR: Ukrajino zaradi vojne zapustilo že 2,8 milijona ljudi
Od začetka ruske invazije na Ukrajino pred več kot dvema tednoma je iz te države pobegnilo 2,8 milijona ljudi, so danes sporočili Združeni narodi. Od tega je več kot milijon otrok. Daleč največ se jih je zateklo na Poljsko, ki gosti več kot 1,7 milijona beguncev iz Ukrajine.
Ukrajino je od začetka ruske agresije 24. februarja zapustilo 2.808.792 beguncev, kar je 110.512 več kot v nedeljo, je danes sporočil visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Gre za največji eksodus beguncev v Evropi po drugi svetovni vojni.
15.37 Pogajanja med Moskvo in Kijevom se bodo po tehničnem premoru nadaljevala v torek
Četrti krog pogovorov med Moskvo in Kijevom, ki se je začel danes, se bo po »tehničnem premoru« nadaljeval v torek, je sporočil ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak, poročajo tuje tiskovne agencije. Pogajanja so danes potekala v obliki videokonference, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa jih je označil za težka.
»Naredili bomo tehnični premor do jutri, da bi omogočili dodatno delo delovnih podskupin ter razjasnitev nekaterih terminov,« je na twitterju zapisal Podoljak.
Današnji pogovori so bili prvi po srečanju zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe, v Turčiji prejšnji četrtek. Prvi trije krogi pogovorov so potekali v živo v Belorusiji, preboja na njih ni bilo, sta pa konec tedna obe strani izražali previden optimizem.
Ukrajinska stran je sicer danes pred pogajanji napovedala, da bo vztrajala pri premirju in umiku ruskih sil, šele nato je pripravljena na pogovore o vsebinskih vprašanjih. V Kijevu so pred začetkom današnjih pogovorov tudi ocenili, da je Moskva pokazala bolj konstruktivno držo.
Rusija sicer zahteva, da Kijev prizna rusko priključitev polotoka Krim ter neodvisnost separatističnih regij na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk.
14.47 Iz Mariupolja uspelo odpeljati 160 avtomobilom
Iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupolj je danes uspelo odpeljati okoli 160 avtomobilom s civilisti, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile lokalne oblasti. Sicer naj bi danes v Ukrajini potekal umik civilistov po desetih humanitarnih koridorjih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Iz Mariupolja, ki ga že več dni oblegajo ruske sile in proruski separatisti, je dopoldne proti Zaporožju odpeljalo okoli 160 vozil, je prek telegrama sporočil občinski svet mesta ob Azovskem morju. Koliko ljudi je bilo v vozilih, niso sporočili.
Razmere v mestu so nevzdržne, ni elektrike in ogrevanja, zmanjkuje vode in hrane, poleg tega je mesto stalno tarča ruskega obstreljevanja.
14.45 Rusija ne izključuje možnosti zavzetja velikih mest v Ukrajini
Čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin na začetku operacije v Ukrajini vojski dal ukaz, naj se vzdrži napadov na večja mesta, pa zdaj obrambno ministrstvo ne izključuje možnosti, da bi prevzelo popoln nadzor nad velikimi naseljenimi območji, ki so zdaj tako rekoč obkoljena, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
»Putin je dal ukaz, da se zadrži vsakršen takojšen napad na velika mesta, ker bi bile civilne izgube velike,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Peskov. Do civilnih žrtev v Ukrajini je po njegovih besedah vodilo to, da so »nacionalistične formacije« v Ukrajini postavile »vojaško opremo« v stanovanjska naselja.
Obrambno ministrstvo ne izključuje možnosti, da bi ruska vojska zavzela velika mesta, ki so že skoraj v celoti obkoljena, izjeme pa bi bila območja, ki se uporabljajo za humanitarne evakuacije, je dejal Peskov, ki je pri tem po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax izpostavil pomen ohranjanja največje možne varnosti civilnega prebivalstva.
»Zdi se, da voditelji ZDA in EU silijo Rusijo v napad na velika ukrajinska mesta, da bi našo državo obtožili odgovornosti za smrt civilistov,« je dodal. Zanikal je tudi poročila, da je Rusija zaprosila Kitajsko za vojaško pomoč. »Rusija ima lasten potencial za nadaljevanje operacije,« je zatrdil Peskov.
14.40 ZN: V Ukrajini doslej 636 civilnih žrtev
Urad ZN za človekove pravice (OHCHR) poroča, da je bilo doslej v Ukrajini ubitih najmanj 636 civilistov. Od tega je 46 otrok, največ mrtvih pa je v mestih Harkov in Mariupolj. OHCHR ima približno 50 uslužbencev, ki se ukvarjajo s spremljanjem človekovih pravic v državi.
14.16 Nuklearka v Černobilu znova brez elektrike
Ukrajinska nuklearka Černobil, ki je bila leta 1986 prizorišče najhujše jedrske nesreče na svetu doslej, je znova ostala brez elektrike, je sporočil ukrajinski energetski operater Ukrenergo. Podobne težave so sicer v Černobilu imeli že prejšnji teden. Preskrba z električno energijo je bila namreč zaradi škode, ki so jo po navedbah Kijeva na električnih vodih povzročile ruske bombe, prekinjena že v začetku prejšnjega tedna, nato pa so jo v nedeljo obnovili.
Danes pa je Ukrenergo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil, da so v jedrski elektrarni znova ostali brez elektrike, potem ko so ruske sile ponovno poškodovale ključen daljnovod, ki z elektriko preskrbuje nuklearko in bližnje mesto Slavutič severno od Kijeva. Ukrajinski delavci se bodo zdaj kljub spopadom odpravili nazaj in poskušali daljnovod popraviti. Iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so sicer prejšnji teden sporočili, da začasna prekinitev preskrbe z električno energijo, s pomočjo katere v Černobilu med drugim ohlajajo izrabljeno jedrsko gorivo, ne predstavlja večjega varnostnega tveganja, saj elektriko na lokaciji zagotavljajo dizelski generatorji za izredne razmere.
IAEA je sicer prejšnji teden tudi prenehala prejemati varnostne podatke iz nuklearke v Černobilu, potem ko so tam nameščeni nadzorni sistemi nehali delovati. IAEA poskuša v okviru nadzornih sistemov odvračati od širjenja jedrskega orožja z zgodnjim zaznavanjem zlorabe jedrskega materiala. V soboto so nato v Černobil, ki so ga ruske sile zavzele že v prvih dneh invazije na Ukrajino, prispeli uslužbenci ruskega jedrskega regulatorja Rosatoma, ki naj bi v sodelovanju z IAEA pomagali zagotoviti varno delovanje jedrske elektrarne. Ruska stran je pri tem zatrdila, da nuklearko še naprej nadzoruje ukrajinsko osebje. Skrbi sicer povzročajo tudi razmere – v nasprotju s Černobilom – v delujoči jedrski elektrarni Zaporožje, največji v Evropi, ki so jo prejšnji teden prav tako zavzele ruske sile.
13.56 Janša: Resna pogajanja bodo šele, ko bo Ukrajina zaustavila prodor ruskih enot
Vojna v Ukrajini se bo končala, ko bo ta država sama s pomočjo, ki jo prejema, dovolj močna, da bo zaustavila prodor ruskih enot, šele takrat bodo stekla resna pogajanja, je danes v DZ dejal premier Janez Janša. Zato je treba Ukrajini pomagati, saj se tam dejansko borijo za varnost in blaginjo celotne Evrope, je dodal. Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Branka Grimsa (SDS) še ocenil, da dogajanje v Ukrajini ni le vojna, temveč se dogaja etnično čiščenje priobalnih mest ob Črnem morju. Razmere je zato primerjal s tistimi med vojno v Bosni in Hercegovini.
Če bo Rusija šla naprej, se bo vzpostavila nova železna zavesa z vsemi varnostnimi in ekonomskimi posledicami, je opozoril. Dejal je, da se je 24. februarja, ko je Rusija napada Ukrajino, »svet spremenil, ampak mi tega v glavnem še nismo dojeli«. Po njegovih besedah je še veliko ravnanj in ocen, ki ne gredo v korak z razmerami, kot pozitivno pa je označil prepričljivo večino, ki je v Generalni skupščini ZN podprla obsodbo ruske agresije. Glede varnostnih razmer je dejal, da varnost lahko zagotavljamo na dva načina, da krepimo lastno moč in da poskušamo zmanjšati tveganja iz okolice. »Oboje delamo,« je dodal.
Dejal je še, da se je v preteklosti za vojsko namenjalo premalo, kar se poskuša zdaj popraviti. »Zdaj, ko grmi v okolici, se zavedamo, kako tragično resne so bile v preteklih letih ocene o nepripravljenosti Slovenske vojske,« je dodal.
12.13 Nizozemska in Avstralija z novim postopkom proti Rusiji zaradi leta MH17
Nizozemska in Avstralija sta sprožili nov pravni postopek proti Rusiji zaradi sestrelitve malezijskega letala nad vzhodno Ukrajino pred osmimi leti. Gre za tragičen let MH17, pri katerem je umrlo vseh 298 ljudi na krovu letala. Mednarodni preiskovalci so ugotovili, da je letalo sestrelila raketa vrste buk, ki so jo na območje Ukrajine, ki je bilo pod nadzorom proruskih upornikov, pripeljali iz Rusije in pri sestrelitvi katere je najverjetneje sodelovala tudi ruska vojska. Moskva sicer zanika vsakršno vpletenost v sestrelitev, a oblasti Nizozemske in Avstralije menijo nasprotno.
11.44 Moskva priznala, da ne gre vse po načrtih
Eden od najbližjih zaveznikov predsednika Vladimirja Putina je dejal, da ruska vojaška operacija v Ukrajini ni potekala tako hitro, kot si je želel Kremelj, kar je najmočnejše javno priznanje Moskve, da stvari ne gredo po načrtih, poroča Reuters. Poveljnik nacionalne garde Viktor Zolotov je govoril na cerkvenem obredu in za počasnejši napredek od pričakovanega krivil, kot je dejal, skrajno desne ukrajinske sile, ki se skrivajo za civilisti, kar so večkrat izrekli ruski uradniki. Njegovi komentarji so bili v nasprotju s petkovo oceno ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, ki je Putinu povedal, da »vse teče po načrtu«. »Rad bi povedal, da ja, ne gre vse tako hitro, kot bi si želeli,« je v komentarjih, objavljenih na spletni strani Nacionalne garde, dejal Zolotov, ki je nekoč vodil Putinovo osebno varnost.
11.36 Srbija nasprotuje sankcijam proti Rusiji
Srbija ne bo podprla sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, je v nedeljo na srbski televiziji TV Pink dejala srbska premierka Ana Brnabić. Sankcijam zaradi varovanja interesov srbske države ni naklonjena niti srbska opozicija. »Edini cilj naše zunanje politike je varovanje interesov Srbije. Naša država spoštuje mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost držav. Kar se tiče uvajanja sankcij, pa nismo zanje in ne verjamemo v to politiko,« je v oddaji na TV Pink v nedeljo dejala Brnabićeva.
Sankcijam nista naklonjena niti nekdanji srbski predsednik in predsednik Socialdemokratske stranke Boris Tadić ter predsednik srbskih socialistov Ivica Dačić, ki sta prav tako gostovala v oddaji. Po Tadićevem mnenju je srbska vlada naredila napako, ker je sprva samo podprla ozemeljsko celovitost Ukrajine, ni pa navedla, da gre za agresijo. Do sankcij je zadržan, ker je bila pod njimi v preteklosti tudi Srbija.
11.22 NLB beguncem omogoča bančne storitve
»Tudi v NLB z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Ukrajini. Dotaknejo se nas zgodbe in stiske ljudi, ki jih je prizadela vojaška agresija, boleče je spremljati humanitarno katastrofo … Zato smo sklenili, da bomo kot institucija in zaposleni po najboljših močeh pomagali beguncem, ki so ali pa še bodo zatočišče poiskali v Sloveniji, pa tudi ostalim prebivalcem Ukrajine, ki jih je prizadela vojna. Tako bomo vsem beguncem iz Ukrajine, ki so ali še bodo pri NLB odprli račun za nerezidente, bomo omogočili brezplačno uporabo paketa storitev za tri mesece. V pomoč prizadetim v vojni se je s prispevki v interni solidarnostni pobudi odzvalo izredno veliko število naših zaposlenih, donacijo v višini 30.000 evrov pa bo za pomoč organizacijam, ki pomagajo prebivalcem Ukrajine, namenila NLB Skupina,« so sporočili iz NLB.
11.07 Nemčija naj bi načrtovala nakup ameriških lovcev F-35
Nemčija načrtuje nakup do 35 nevidnih bojnih letal F-35 ameriškega proizvajalca Lockheed Martin in 15 letal evropskega konzorcija Eurofighter, ob sklicevanju na neimenovane vladne vire v Berlinu poroča več nemških medijev, med drugim tiskovna agencija DPA.
11.05 Ukrajina namiguje na napredek v pogajanjih
Ihor Zhovkva, namestnik vodje urada predsednika Zelenskega, je za BBC izrazil mnenje, da je stališče Moskve zdaj bolj konstruktivno, kot je bilo prej. »Namesto da bi nam postavili ultimat ali rdeče črte ali prosili Ukrajino, naj kapitulira, se zdi, da zdaj začnejo konstruktivna pogajanja,« je dejal za Radio 4 Today. V ločenih komentarjih, objavljenih na twitterju, ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak pravi, da se bo četrti krog pogovorov osredotočil na vzpostavitev premirja, umik ruskih vojakov in varnostna jamstva za Ukrajino. Podoljak je ponovil stališče Ukrajine, da bodo njeni pogajalci zavrnili razpravo o obliki prihodnjih odnosov z Rusijo, dokler Moskva najprej ne privoli v takojšnjo prekinitev ognja.
10.56 Ruski napad na oporišče ob meji s Poljsko po navedbah Varšave sporočilo Natu
Ruski napad na ukrajinsko vojaško oporišče pri Lvovu blizu meje s Poljsko, v katerem je v nedeljo umrlo najmanj 35 ljudi, je bil provokacija in poskus ogrožanja zveze Nato, je danes poudaril namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz. Poteza Rusije je bila »zelo provokativna«, je za britanski BBC dejal Przydacz. »Zagotovo so vedeli, da je ta vojaška baza postavljena zelo blizu poljske meje,« je dodal. »Torej so seveda Rusi vedeli, kaj napadajo, in so želeli ogroziti Nato. (...) Želeli so poslati sporočilo, da grozijo Natu,« je zatrdil. Pri tem je izrazil bojazen, da so Poljska in številne druge države »ogrožene, saj Putin skuša uničiti svet, v katerem živimo«.
10.49 Po incidentu v Zagrebu bodo avstrijski piloti eurofighterjev dlje v pripravljenosti
V avstrijski vojski so, potem ko je v Zagrebu prejšnji teden strmoglavil brezpilotni letalnik, ki naj bi priletel iz Ukrajine, nekoliko okrepili pripravljenost svojih zračnih sil. Kot na spletni strani poroča časnik Krone, so podaljšali čas pripravljenosti pilotov eurofighterjev, saj ne izključujejo možnosti ponovitve zagrebškega dogodka. Piloti lovcev bodo tako po novem v pripravljenost do 20. ure zvečer, poroča Krone, ki se sklicuje na informacije iz avstrijske vojske. Doslej so bili piloti v pripravljenosti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, torej ta čas približno do 18.30. Po novem pa bodo pripravljeni do 20. ure.
10.49 V vojni ubitih 90 otrok
Od začetka ruske Invazije je bilo v Ukrajini ubitih 90 otrok, več kot sto je ranjenih, je v ponedeljek sporočilo ukrajinsko generalno tožilstvo. »Največ žrtev je v regijah Kijev, Harkov, Doneck, Černigov, Sumi, Herson, Nikolajev in Žitomir,« je zapisano v izjavi. Reuters sicer opozarja, da informacij niso mogli takoj preveriti. Rusija pa zanika, da je ciljala na civiliste v – po njihovem – tako imenovani »posebni operaciji« za demilitarizacijo in »denacifikacijo« Ukrajine.
10.30 Ukrajina spet pozvala Zahod k pomoči
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v ponedeljek pozval Zahod, naj Ukrajini priskrbi orožje in uvede dodatne sankcije proti Rusiji, jo izolira in prepreči, da bi se v konflikt ujele še druge države, navaja Guardian. Ukrajina je svoje zaveznike večkrat pozvala, naj storijo več, da bi ji pomagali upreti se ruski invaziji. Nekatere zahodne vlade se bojijo, da bi to lahko potegnilo druge države, vključno z državami članicami Nata, v vojno, poroča Reuters. »Tistim v tujini, ki se bojijo, da bi jih vlekli v tretjo svetovno vojno. Ukrajina se uspešno bori. Potrebujemo vas, da nam pomagate v boju. Zagotovite nam vse potrebno orožje,« je Kuleba zapisal na twitterju.
10.27 Poročilo Sipri: Evropa novo žarišče trgovine z orožjem
Evropa je v zadnjih petih letih doživela največjo rast uvoza orožja in ta trend se bo – glede na napovedi o krepitvi oboroževanja zaradi ruske grožnje – še hitreje stopnjeval, izhaja iz danes objavljenega poročila Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri. Globalno se sicer trgovina z orožjem zmanjšuje.
09.35 Iranski zunanji minister v Moskvo na pogovore o jedrskem sporazumu
Iranski zunanji minister Hosein Amir Abdolahian naj bi v torek odpotoval v Moskvo na pogovore o iranskem jedrskem sporazumu, in sicer le nekaj dni po tem, ko so bila pogajanja o oživitvi sporazuma prekinjena zaradi novih ruskih zahtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V začetku marca je po desetih mesecih pogovorov na Dunaju že kazalo na skorajšnji dogovor o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Vendar pa je Rusija, ki so jo po invaziji na Ukrajino prizadele zahodne sankcije, od ZDA zahtevala zagotovila, da te sankcije ne bodo vplivale na njeno gospodarsko sodelovanje z Iranom.
09.30 V Mariupolju ubitih že 2500 prebivalcev
Več kot 2500 prebivalcev črnomorskega pristaniškega mesta Mariupolj je bilo ubitih, odkar so Rusi napadli Ukrajino 24. februarja, je v ponedeljek v televizijskem intervjuju povedal predsedniški svetovalec Oleksij Arestovič, poroča Reuters. Dejal je, da navaja podatke mestne uprave Mariupolj, in obtožil ruske sile, da preprečujejo prihod humanitarne pomoči v oblegano mesto. Ruska stran medtem trdi, da ne cilja na civiliste. Mesto je še vedno tarča neusmiljenega ruskega obstreljevanja; ruske sile so mesto obkolile 2. marca. Brez vode, hrane, zdravil je ostalo približno 400.000 ljudi. Večkratne poskuse ukrajinske vlade, da dostavi pomoč, je preprečilo rusko obstreljevanje.
09.08 Kitajska: Gre za dezinformacije
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je dejal, da so trditve ameriških uradnikov, da je Rusija od Pekinga zahtevala vojaško opremo za svojo akcijo v Ukrajini, »dezinformacije« iz ZDA. Komentar je dejal na rednem brifingu kitajskega zunanjega ministrstva, poročanje Reuters povzema Guardian.
08.30 V ruskem obstreljevanju Kijeva nove civilne žrtve
V ruskem obstreljevanju stanovanjske četrti v ukrajinski prestolnici Kijev je bil v napadu na stanovanjski blok danes ubit najmanj en človek, več pa je bilo ranjenih, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili ukrajinski reševalci. Reševalci so zjutraj v devetnadstropnem stanovanjskem bloku našli eno truplo, tri ljudi so hospitalizirali, devet pa so jih oskrbeli na kraju samem, je sporočila služba za nujne primere, ki je pred tem sporočila, da sta v napadu umrla najmanj dva človeka. Fotografije prikazujejo dim, ki se vali iz devetnadstropnega stanovanjskega bloka, gasilci pa skušajo z lestvami iz goreče zgradbe rešiti prebivalce.
Ukrajinske oblasti so danes tudi sporočile, da ruske sile obstreljujejo mednarodno letališče Antonov na severu Kijeva. Letališče Antonov, znano tudi kot Gostomelj, je najpomembnejše ukrajinsko mednarodno tovorno letališče, pa tudi ključno vojaško letalsko oporišče. Nepreverjeni videoposnetki na družbenih omrežjih prikazujejo gost dim, ki se dviga nad letališčem, poroča britanski BBC.
08.25 WHO: V Ukrajino prihaja nujna medicinska pomoč
Nujno potrebna medicinska oprema prihaja v Ukrajino, da bi podprla zdravstveni sistem, ki se sooča s pomanjkanjem zalog med rusko invazijo, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), navaja Guardian. Dobavne verige so bile močno prekinjene, številni distributerji so uničeni, nekatere zaloge so bile nedosegljive zaradi vojaških operacij, zaloge zdravil so zmanjkale, saj so bolnišnice s težavami oskrbele bolne in ranjene. »Trenutno ocenjeno število prizadetih ljudi v Ukrajini je 18 milijonov, od tega je 6,7 milijona interno razseljenih,« so sporočili iz agencije. WHO je sodelovala s partnerji, da bi ublažila pomanjkanje kritične opreme in zdravil, kot sta kisik in inzulin, kirurški pripomočki, anestetiki in kompleti za transfuzijo.
08.00 Rusija: Napredek v pogajanjih bo odvisen od pripravljenosti Kijeva
Rusija ne vidi razloga, da bi v Ukrajino pošiljali mirovnike Združenih narodov, navedbe ruskega zunanjega ministrstva povzema Ria. Nadaljnji napredek v razmerah v Ukrajini bo odvisen od pripravljenost Kijeva za iskanje kompromisa, je še sporočilo rusko ministrstvo, navaja Reuters.
07.43 Vodja ruske regije Čečenija trdi, da je zunaj Kijeva
Ramzan Kadirov, vodja ruske regije Čečenija, je menda v Ukrajini skupaj z ruskimi silami, sodeč po posnetkih, ki so jih delili čečenski televizijski kanali in so bili objavljeni na Kadirovem računu telegrama, navaja Guardian. Kadirov je v ponedeljek na telegramu objavil videoposnetek, na katerem preučuje načrte vojaških uniform za mizo z vojaki v sobi. V sporočilu je dejal, da je bil video posnet v Gostomelju, na letališču blizu Kijeva, poroča agencija France-Presse. »Prejšnji dan smo bili približno 20 kilometrov od vas, kijevskih nacistov, zdaj pa smo še bliže,« je po poročanju zapisal Kadirov, ko je ukrajinske sile pozval, naj se predajo, »ali pa bo z vami konec«.
07.10 Agencije ZN pozivajo Rusijo, naj nemudoma neha napadati zdravstvene objekte v Ukrajini
Agencije ZN so v nedeljo pozvale Rusijo, naj nemudoma neha napadati zdravstvene objekte v Ukrajini, kar so označile kot dejanja brezvestne okrutnosti. Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) so sporočili, da grozljivi napadi pobijajo in povzročajo hude rane bolnikom in zdravstvenim delavcem, uničujejo ključno infrastrukturo in silijo tisoče ljudi, da se odpovedo zdravstvenim storitvam kljub nujnim potrebam.
07.07 ZN: Več kot 100.000 ljudi Ukrajino zapustilo v zadnjih 24 urah
Eksodus beguncev, ki bežijo iz Ukrajine, je dosegel vrhunec v največji evropski begunski krizi v tem stoletju. Po podatkih ZN je pred vojno v Ukrajini pobegnilo skoraj 2,7 milijona ljudi, več kot 100.000 jih je zapustilo v zadnjih 24 urah, navaja Guardian. Večina ljudi je pobegnilo na Poljsko; v Krakov, drugo največje mesto na Poljskem, prihaja čedalje več priseljencev, začasne nastanitve in zavetišča pa so polni.
07.00 Rusija Ukrajino izolira od mednarodne pomorske trgovine
Nedavno poročilo, ki ga je objavilo obrambno ministrstvo Združenega kraljestva, trdi, da ruske pomorske sile »učinkovito izolirajo Ukrajino od mednarodne pomorske trgovine«, navaja Guardian. Ruske pomorske sile so vzpostavile oddaljeno blokado ukrajinske obale Črnega morja, s čimer so Ukrajino dejansko odrezale od mednarodne pomorske trgovine. Ruske pomorske sile še naprej izvajajo raketne napade na cilje po vsej Ukrajini. Rusija je že izvedla en amfibijski pristanek v Azovskem morju in bi si lahko prizadevala za nadaljnje tovrstne operacije v prihodnjih tednih.
06.58 Bela hiša v primeru napada na ozemlje članic Nata Rusiji grozi s takojšnjim odgovorom
Rusijo čaka takojšen odgovor, če bi napadla ozemlje katere od držav članic zveze Nato, je v nedeljo na televiziji CBS dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. »Predsednik Joe Biden je večkrat jasno povedal, da bomo branili vsak centimeter ozemlja držav članic zveze Nato, in s tem je mislil vsak centimeter,« je dejal. Kot je dejal Sullivan, bo napad na katerokoli članico zveze Nato sprožil 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno napad na vse. To pomeni, da bodo na napad odgovorile vse države članice zveze Nato.
06.37 Zelenski znova pozval Nato, naj uvede območje prepovedi letenja nad Ukrajino
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovil svoje pozive Natu, naj uvede območje prepovedi letenja nad Ukrajino, poroča Guardian. »Če ne boste zaprli našega neba,« je dejal, »je samo vprašanje časa, kdaj bodo ruske rakete padle na vaše ozemlje, na ozemlje Nata in na domove državljanov držav Nata.«
04.30 Ameriški viri: Rusija Kitajsko prosi za vojaško in gospodarsko pomoč pri napadu na Ukrajino
Rusija Kitajsko prosi za vojaško in gospodarsko pomoč pri napadu na Ukrajino, zatrjujejo ameriški viri. Ameriški mediji, ki so to objavili, niso navedli imen »ameriških uradnikov«, takšne navedbe pa naj bi dokazovale vpliv ostrih gospodarskih in drugih sankcij ter velike težave ruske vojske na ukrajinski fronti. Neimenovani ameriški viri niso navajali niti morebitnih kitajskih odgovorov, morda pa bo to ena od tem današnjih visokih kitajsko-ameriških pogajanj v Rimu. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Jake Sullivan ima na dnevnem redu srečanje s članom politbiroja kitajske komunistične partije in direktorjem komisije za zunanje zadeve centralnega komiteja Yang Jiechijem. Sullivan je Peking že posvaril pred posledicami morebitne pomoči ruskemu izogibanju sankcij.
Predstavnik za tisk kitajskega veleposlaništva v Washingtonu je izjavil, da niso slišali za takšne ruske prošnje, za Ukrajino naj bi si želeli miroljubne rešitve. Sullivan pa je ocenjeval, da se je Kitajska zavedala ruskih načrtov še pred napadom na Ukrajino, čeprav morda ne v celoti: »Mogoče je, da jim je Putin lagal, tako kot je lagal Evropejcem in drugim.« Demokratsko administracijo so v zadnjih dneh še posebej motile ruske trditve o ameriških laboratorijih za biološko in kemično orožje v Ukrajini, res pa to verjamejo tudi na domači skrajni desnici. Na delu sredinske desnice še naprej zahtevajo, naj demokratski predsednik Joe Biden Ukrajini zagotovi vojaška letala.
00.30 Ukrajina v pričakovanju novih pogajanj z Rusijo
Medtem ko vojna v Ukrajini še naprej divja, naj bi se danes po napovedih tako ruske kot ukrajinske strani prek videopovezave znova sešli ukrajinski in ruski pogajalci. Podrobnosti za zdaj niso znane, sta pa obe strani v zadnjih dneh namignili, da je možen napredek. Ukrajina si prek posrednic Izraela in Turčije prizadeva tudi za pripravo pogajanj z Rusijo na najvišji ravni. Kot je v nedeljo na ukrajinski televiziji dejal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, z obema državama usklajujejo kraj in okvir za pogajanja, poroča agencija Reuters.
Podoljak je poleg tega po navedbah ruske agencije Tass dejal, da pogajalci pripravljajo pravni okvir za glavna vprašanja. Pri tem ni izključil možnosti, da bi pri podpisu morebitnega dokumenta sodelovala tretja stran. Tudi član ruske pogajalske delegacije Leonid Slucki je v nedeljo dejal, da bi lahko delegaciji dosegli dogovor in morda celo podpisali skupni dokument. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa ni izključil možnosti, da bi se v prihodnje sestala predsednika obeh držav, Vladimir Putin in Volodimir Zelenski. Novi krog pogovorov med Rusijo in Ukrajino se bo začel ob 10.30 po kijevskem času (8.30 po srednjeevropskem času), je v ponedeljek zjutraj povedal svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Geraščenko.
