Poklukar: Priča smo največjim premikom zdravstvenih kadrov v zgodovini države
Epidemiološka situacija pri nas je vedno slabša, vrh epidemije pričakujejo v prihodnjem tednu. V ponedeljek je bil pozitiven že skoraj vsak drugi PCR-test; delež pozitivnih je namreč znašal 49,2-odstotka. Včeraj so tako ob 7643 PCR-testih potrdili 3763 novih okužb. Zelo kritične so razmere v bolnišnicah, ki se poleg pomanjkanja postelj soočajo z velikim pomanjkanjem kadra. Število hospitaliziranih covidnih bolnikov namreč še naprej raste, bolnišnično oskrbo potrebuje 838 ljudi, od tega jih 568 potrebuje oskrbo s kisikom, na intenzivnih enotah pa se zdravi dodatnih 236 bolnikov.
O aktualnem stanju glede covida-19 minister za zdravje Janez Poklukar in pediater Denis Baš:
Trenutno poteka največja mobilizacija in premiki kadrov znotraj zdravstvenega sistema v zgodovini samostojne Slovenije, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. »Glede obravnav smo že zdaj v situaciji, ko po eni strani še komaj rešujemo življenja in po drugi strani zdravimo nujna in hitra stanja. Lahko bi rekli, da imamo v zdravstvu uveden 'zdravstveni lockdown', saj praktično nimamo druge izbire.«
Če bo intenzivnih bolnikov več kot 288, bodo uvedli skrajne izredne razmere
Ob zasedenosti intenzivnih postelj nad 288 uvajajo v zdravstvu skrajne izredne razmere, kar pomeni, da bodo pacienti sicer obravnavani, vendar pa bo standard močno zmanjšan. To bo veljalo tako za necovidne kot covidne paciente. Dogovorili so se, da z današnjim dnem vzpostavljajo vseh 288 predvidenih kapacitet. S tem pa prehajajo na maksimum obravnav, ki jih zmorejo, da je standard obravnave še minimalno zadovoljiv. Bolnišnice v teh dneh po njegovih besedah prioritetno usmerjajo svoje kadrovske kapacitete v zdravljenje covidnih in nujnih bolnikov.
Med drugim je bilo iz necovidnih bolnišnic že v prvih dnevih premeščenih vsaj 18 zdravnikov in več kot 50 zaposlenih iz zdravstvenih domov. Še naprej potekajo pogovori za premestitev večjega števila zdravstvenega osebja.
Poziv k pomoči
Poklukar je pri tem pozval vse državljane, če so usposobljeni, da se lahko javijo za pomoč prek združenj, organizacij ali pa prek bolnišničnih covid koordinatorjev. »Vsaka pomoč zdravstvenega delavca je dobrodošla, zato apeliram na vsakega, ki je ustrezno usposobljen, da se javi koordinatorjem.« Bolnišnice so zaprosili, da kontakte 15 covid koordinatorjev tudi javno objavijo na svojih spletnih straneh. Najbolj jim v tem trenutku primanjkuje medicinskih sester, ki so kadarkoli delale v enotah intenzivne terapije, pa tudi ostalih, ki so kadarkoli delale v zdravstvu. V prvem krogu se je po podatkih Poklukarja na pozive odzvalo približno 130 zasebnikov in koncesionarjev, za katere je Zdravniška zbornica pripravila posebno aplikacijo. Pozitivne odzive imajo tudi od šolstva, kjer v sistemu že deluje 40 študentov medicine in vsaj 260 dijakov in študentov zdravstvenih srednjih šol in fakultet. Vojaška zdravstvena enota je zagotovila 20 zdravstvenih delavcev, Rdeči križ pa jih je dal na voljo 120. Na podlagi sklepa vlade za aktivacijo kadrovskih zmogljivosti civilne zaščite jih je v pripravljenosti 116. Za zapolnitev intenzivnih oddelkov potrebujemo še vsaj 120 medicinskih sester za enote intenzivne terapije in 20 do 25 zdravnikov.
Glede morebitnega zdravljenja v tujini je Poklukar dejal, da za zdaj ponujajo zdravljenje v Sloveniji in se pogovarjajo o tem, koliko bi zdravstvo še zmoglo, če se bodo številke dvignile nad 288. »Delamo vse na tem, da bomo zmogli tudi več kot 288, ampak seveda ne v neskončnost, rezerve od tam niso velike, od tam šteje vsak zdravstveni delavec še bolj kot ta trenutek.« Varianti glede tujine sicer ostajata odprti, a za nobeno niso fiksno dogovorjeni. Prt tem je dejal, da imajo med sosednjimi državami boljšo epidemiološko sliko Italija in Madžarska, slabšo Avstrija in najslabšo Hrvaška ter da je torej tudi v teh državah v zadnjem času moč zaznati porast števila okužb.
Poklukar je večkrat pozval k bolj doslednemu izvajanju pogoja PCT in vse, ki se še niso cepili, pozval k cepljenju, kakor tudi vse tiste, ki se jim priporoča poživitveni odmerek, da se z njim cepijo. Obenem je pozval k delu od doma, če narava dela to omogoča.
»Žalostno je, da smo zdravstveni delavci na svoja pleča prejeli ves gnev. Stanje duha nas je že pripeljalo na rob zdravstvenega zloma. Še huje pa je, da se nam v tem trenutku dogaja v družbi moralni zlom. Nad tem bi se morali globoko zamisliti. Edina stvar, ki me v tem trenutku navdaja z optimizmom, je odločnost zdravstva, da smo stopili skupaj, kot bi morala stopiti skupaj naša družba,« je povedal Poklukar in dejal, da Slovenk in Slovencev ne bodo pustili na cedilu in se bodo za njihovo zdravje borili. Poklukar zagotavlja, da je zalog kisika in jeklenk v Sloveniji dovolj, prav tako je dovolj osebne varovalne opreme.
Baš: Otrok ne smemo podcenjevati
»Število otrok, ki so hospitalizirani, ne le zaradi covida, je veliko. Zadali smo si si cilj, da če to res ne bo skrajno nujno, šol ne zapiramo več, ker smo v prejšnjem valu videli, da nekajtedensko šolanje na daljavo prinese velike zdravstvene posledice na otrocih. Na žalost časa, ki ga otroci preživijo v šolah, kjer se ne le učijo, ampak socializirajo, ne moremo zavrteti nazaj,« je povedal pediater Denis Baš. Zato je po njegovem mnenju pomembno, da odrasli naredimo domačo nalogo, da se cepimo, da upoštevamo PCT-pogoje in navsezadnje, da otroke spodbujamo k temu, da spoštujejo ukrepe.
Ob tem je dejal, da ne podcenjujemo otrok, česa so zmožni, večkrat dobimo vprašanja, ali bodo otroci to prenesli. Poudaril je, da se otroci hitro naučijo in tudi privadijo nošenju kirurških mask, ki služi temu, da prepreči prenos okužb. Kirurška maska trikrat bolje zaščiti kot maska, ki je narejena doma.
Glede samotestiranja, ki razdvaja starše v zadnjih dneh, je povedal: »Otroci si sicer vsakodnevno s prstom bezajo po nosu, ta stvar je enostavna in neboleča, omogoča pa, da že otroka, ki je asimptomatski, izločimo v obdobju, ko je kužen, iz razreda in s tem preprečimo, da bi se okužba širila naprej.« V šolah so namreč tudi otroci z zdravstvenimi težavami, ki bi jim lahko okužba s covidom-19 povzročila težave. Po drugi strani imajo ti tudi doma družino, babice, dedke, ki so morda zdravstveno ogroženi. Ti lahko kljub cepljenju seveda zbolijo. Pediatri podpiramo te ukrepe in pozivamo, da dovolite svojim otrokom, da zmorejo, da jim dajete pozitiven zgled, po vseh raziskavah se otroci največ naučijo iz lastnega zgleda. Mogoče smo mislili, da mlajši niso prenašalci, ampak zdaj podatki in praksa kažejo, da ko je toliko okužb v družbi, kot jih je zdaj, postanejo ti otroci pomemben dejavnik prenosa.« Ob tem je odrasle pozval k cepljenju, da ne bodo imeli otroci še dodatnih stisk, ko bo morda eden od staršev v bolnišnici.
Tako Poklukar kot Baš sta zanikala, da bi bili testi za samotestiranje neprimerni za mlajše od 11 let. Minister je dejal, da je samotestiranje učencev ključno, saj je namreč največ okužb med otroki in mladostniki med petim in 15. letom oziroma med odraslimi v starostni skupini 25 do 45 let; torej se okužbe večinoma prenašajo znotraj družin med šolajočimi se otroki in starši. Dodal je, da se mora samotestiranje otrok izvajati pod nadzorom odrasle osebe, da pa je za otroke, ki so simptomatski (izcedek iz nosu, kašelj, povišana telesna temperatura), primeren PCR, in ne hitri test. Baš je pojasnil, da »se mi zdi pomembno, da se samotestiranje izvaja v šolskem okolju, kjer je otrok več, ena oseba pa to nadzoruje, in da se s tem krepi tudi kolektivnih duh, ki pa je po njegovem med odraslimi žal izpuhtel. Kot pediater vse upe polagam v otroke, ki so bodoči zdravniki, novinarji, ki bodo čez 20, 30 let, če jim bo ta izkušnja predstavljena na pravi način, prek tega postali tudi boljši ljudje.«
