Pol stoletja že ropotajo v gorah

Legendarni burduš, originalno se je imenoval agusta AB 47J-2A, je bil helikopter, ki je v Sloveniji pristal leta 1967 po odločbi takratnega republiškega sekretariata za notranje zadeve. V tistih časih je pomenil skokovit napredek, zlasti v hitrosti reševanja v gorah. Prvi modro-belo obarvan helikopter naj bi uradno, kot so sporočali delovnemu ljudstvu tovariši na odgovornih položajih, pomagal pri policijskem delu in opravljal lažje naloge v gospodarstvu. Resnica je tičala čisto drugje: v Karavankah se je prej zgodila nesreča, ob kateri je našim gorskim reševalcem pomagal avstrijski helikopter. Kaj je bilo hujšega kot spoznanje, da ima germanska sosedska žandarmerija helikopterje z izurjenimi posadkami za posredovanje v gorah, ljudska milica pa niti enega samega plovila, kaj šele posadke za posredovanje!

Plaz odnesel smučarje

Prvo reševanje s helikopterjem, ki so ga ljubkovalno poimenovali po Burdušu, liku ciganskega glasbenika iz televizijske serije Muzikanti, vlogo je igral Jovan Janićijević, so izvedli 24. marca 1968 pod Mojstrovko. Plaz, ki je prihrumel po strmini, je odnesel šest smučarjev, štirje niso preživeli. Prvi tečaj za reševalce letalce je potekal od 8. do 16. novembra 1974 v Lescah, za zdravnike reševalce letalce pa od 26. do 27. junija 1975 na Jezerskem. V sklopu strokovnih srečanj in izobraževanj doma in v tujini je hkrati nastajala ustrezna strokovna literatura, celotno delo je usklajevala podkomisija za letalsko reševanje, njen prvi načelnik je bil Emil Herlec - Milč. Z Vasjo Žemvo in s pomočjo dokumentarnega gradiva sta pripravila knjigo, ki bo izšla v kratkem.

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik je v kratkem nagovoru v Planinskem muzeju v Mojstrani, kjer je bilo pred časom slovesno ob jubileju, orisal delo reševalcev letalcev in med drugim povedal, da imajo v obdobju od 1968. do konca leta 2017 zabeleženih natančno 2652 helikopterskih reševalnih akcij, v katerih so s plovili policije in Slovenske vojske prepeljali 2479 ponesrečencev: »Trenutno imamo v Sloveniji z licenco za delo s helikopterjem usposobljenih šest inštruktorjev reševalcev letalcev, 37 reševalcev letalcev, 17 zdravnikov reševalcev letalcev, ducat vodnikov reševalnega psa ter še štiri zdravnike helikopterske nujne medicinske pomoči.«

Dežurajo vojaki in policisti

Posadko dežurnega moštva za reševanje v gorah danes sestavljajo poveljnik posadke pilot, kopilot, tehnik letalec, vsi so iz vrst bodisi Slovenske vojske bodisi policije, kar je odvisno od razporeda dežurstva. V helikopterju so še zdravnik letalec, gorski reševalec letalec in gorski policist letalec. V taki sestavi so lani dežurali vsak dan v poletnem času in še septembra za vikende. Ko poleti na reševalno akcijo, so v helikopterju vreča za reševanje z vakuumsko blazino, AED-defibrilator, ventilator, aparatura za dovajanje kisika, aspirator, vakuumske opornice za okončine, lopatasta ali zajemalna nosila, teleskopske palice, čelade, 60-metrska dinamična plezalna vrv, 10 klinov in jeklenka za kisik, ki je nameščena v plovilu. V helikopterju ima vsak zdravnik tudi svoj medicinski nahrbtnik, zanj skrbi Osnovno zdravstvo Gorenjske.

»Improvizacija. To je tisto, kar je nevarno. Tega ne sme biti,« smo pred časom slišali v hangarju Slovenske vojske, nato pa nam je stotnik Miha Einhauer pojasnil: »Limit dviga plovila v zrak je petnajst minut, ob uigranem moštvu pa lahko poletimo tudi v desetih.« Stalno spremljajo vreme in omejitve v zračnem prostoru, tako da s tem ob začetku intervencije ne izgubljajo časa: »S številke 112, kamor je bilo javljeno o nesreči, pokličejo pristojno postajo gorske reševalne službe in hkrati nas. Če v zraku potrebujemo dodatna pojasnila, nas prek radijskih zvez povežejo z gorskimi reševalci, ki so že na terenu. Redko uporabljamo koordinate. Sestav posadke pozna generalno pot, podrobnosti izvemo med poletom.«
Pol stoletja organiziranega, predvsem pa izjemno dodelanega sistema letalskega reševanja v gorah Slovenijo postavlja v vrh držav, ki za požrtvovalno, hkrati tudi izjemno nevarno posredovanje uporablja podporo izurjenih posadk in helikopterjev. Prvega, ki je poletel, v uvodu omenjenega burduša, so imeli dolga leta ob strani v policijskem hangarju na Brniku. Od lani si ga obiskovalci planinskega muzeja v Mojstrani lahko ogledajo kot del naše izjemne gorniške dediščine.