Pomoč ranljivim, nato vlagati v samooskrbo

Slovenija je gostila prvo neformalno srečanje prometnih in energetskih ministrov s komisarkama za promet Adino Vălean in za energijo Kadri Simson, saj sta ta resorja, ki ju minister Jernej Vrtovec združuje v ministrstvu za infrastrukturo, zelo pomembna v prizadevanjih za omejitev podnebnih sprememb. Veliko skrbi trenutno zbujajo visoke cene energije, v vseh državah so ranljive skupine.

Države prosijo za napotke, kaj lahko storijo v času visokih cen energije, je potrdila komisarka Kadri Simson in napovedala, da bo komisija pripravila zbirko mogočih kratkoročnih ukrepov v prihodnjih tednih. Med te ukrepe spada zlasti pomoč ranljivim uporabnikom, ki lahko zaradi visokih cen zdrsnejo v revščino. Cena energije je v EU le tretjina računa, drugo so davki in prispevki. Države lahko pri tem pomagajo, druge možnosti so dinamično tarifiranje ali obročno plačevanje.

Srednjeročno so ukrepi jasni. Kadri Simson je dejala, da so razlogi za visoke cene globalni, vse države imajo težave, ob tem, da so nekateri obnovljivi viri že najbolj poceni. Zato je priporočila spodbude za samooskrbo in energetske skupnosti, pa več javnih razpisov za naložbe v obnovljive vire. Ne nazadnje mora glede na cilje delež obnovljivih virov v končni porabi energije leta 2030 v Evropski uniji doseči 40 odstotkov.

Poleg naložb v obnovljive vire je komisarka poudarila učinkovito rabo energije, zlasti velika priložnost za to je obsežnejša obnova stavb. Učinkovitost porabe energije se mora do 2030 povečati za devet odstotkov. Velik pomen ima tudi evropski električni sistem, ki bo z enotnimi pravili in boljšimi povezavami omogočil uporabo cenejše elektrike na trgu in nadziral cene. Cene energije višajo fosilna goriva, kar je signal, da je čas za nove fleksibilne tehnologije in prehod na podnebno nevtralnost.



Jernej Vrtovec je povedal, da direktivi o obnovljivih virih in učinkoviti porabi energije nista črki na papirju, ravno tako ne paket zakonodaje Pripravljeni na 55 do 2030. Ta paket je sicer zelo kompleksen, za natančnejše opredelitve ciljev in področnih ciljev bo treba vložiti še veliko dela. Tudi za razumevanje vpliva določenih ukrepov na druge resorje bo preteklo še nekaj časa. Države skrbi izbira določenih rešitev in malo manevrskega prostora, saj gre za velike naložbe. Vse pa podpirajo načelo pravičnega prehoda, brez tega bodo izgubile podporo ljudi. Kljub temu je Vrtovec dejal, da pri cenah energije države ne morejo veliko narediti, saj je tako elektrika kot plin tržno blago.



Prometni in energetski ministri so se pogovarjali o električni mobilnosti, drugih tem se niso dotaknili. Vrtovec pravi, da bodo morala električna omrežja biti pripravljena na obsežnejšo električno mobilnost. Tudi na tem področju bodo naložbe velike, najprej javne, nato zasebne. Nujno je sistem digitalizirati in poenotiti.

Razpis za električne polnilne postaje

Adina Vălean je opozorila, da je danes težko prevoziti Evropo z električnim avtomobilom, so območja, kjer 2000 kilometrov ni polnilne postaje. Kar 70 odstotkov evropskih polnilnih postaj je na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji, v Sloveniji jih je 240, je povedala komisarka. Prodaja električnih vozil se je med letoma 2019 in 2020 podvojila, prodaja hibridov pa potrojila, vendar imajo električni avtomobili še vedno manj kot odstotni delež.



Komisarka za promet je opozorila na razpis, objavljen pretekli teden, ki je vreden 7 milijard evrov, od tega je 1,6 milijarde evrov namenjenih za polnilne postaje. Uspeh elektrifikacije prometa bo po njenem mnenju odvisen od podpore držav in lokalnih skupnosti.

Še prej okoljevarstveniki

V mreži Plan B za Slovenijo so komisarki Kadri Simson in državnemu sekretarju na ministrstvu za infrastrukturo, Blažu Košoroku predali peticijo za izstop EU iz Pogodbe o energetski listini - ECT. Peticijo za izstop iz ECT je podprlo več kot miljon ljudi po vsej Evropi, zahtevo za izstop pa je podprlo tudi več kot 400 organizacij civilne družbe. Na današnjem srečanju z državnim sekretarjem so v mreži Plan B ponovno izrazili pobudo, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na jutrišnjem zasedanju ministrov za energijo odpre razpravo o izstopu EU iz ECT. Košorok je dejal da bodo o pobudi za izstop seznanili prisotne ministre.
 
Naklonjenost izstopu EU in njenih članic iz ECT so že izrazile Francija, Španija, Poljska in Grčija, po informacijah evropskih civilnodružbenih organizacij pa se k temu nagiba še več članic EU. ECT namreč predstavlja oviro v spopadanju s podnebno krizo in prehodu na čisto energijo, saj vlade odvrača od sprejemanja potrebnih odločitev: kakršnikoli poskusi spreminjanja javnih politik ali javnih subvencij v energetskem sektorju lahko zaradi te pogodbe vodijo v milijonske ali celo milijardne tožbe, ki se poravnavajo z javnim denarjem.



Sloveniji tako na podlagi ECT s 120 milijonsko tožbo grozi podjetje Ascent Resources, preprosto zato, ker je Slovenija za fracking v Petišovcih zahtevala, da se preveri, kako bi ta vplival na okolje. V začetku tega leta je nemško premogovno podjetje RWE tožilo nizozemsko vlado zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša kar 1,4 milijarde evrov. Podobno se dogaja v drugih evropskih državah: Italija se je znašla na zatožni klopi zaradi prepovedi izdaje novega dovoljenja za iskanje in črpanje nafte na Jadranu, prav tako je grožnje s tožbo prejela Madžarska, ker je znižala cene električne energije v boju proti energetski revščini.

»Slovenija ima enkratno priložnost, da skupaj z drugimi članicami naredi pomemben korak v spopadanju s podnebno krizo. Pričakujemo, da naši voditelji te priložnosti ne bodo izpustili« pravi Andrej Gnezda iz Umanotere.