Poraz Madžarske in Poljske na sodišču EU
Madžarski in Poljski na sodišču EU ni uspelo s tožbo proti mehanizmu pogojevanja izplačil evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava. Uveden je bil z uredbo, ki velja od začetka lanskega leta.
Naj sodniki zavrnejo tožbi, je decembra predlagal generalni pravobranilec Campos Sánchez-Bordona. Mehanizem omogoča zamrznitev izplačil evropskih sredstev v primeru groženj finančnim interesom EU v zvezi s kršitvami vladavine prava.
Argumentacija sodišča
Sodišče je odločilo, da je bil mehanizem pogojevanja sprejet na ustrezni podlagi in je združljiv s postopkom po 7. členu. Spoštuje meje pristojnosti, ki so podeljene Uniji, in načelo pravne varnosti, so zapisali. Med drugim so ugotovili, da je cilj uredbe zaščita proračuna EU proti posegom, ki dovolj neposredno izhajajo iz kršitev načel pravne države, ne pa kaznovanje takih kršitev samo po sebi. Navedli so, da kršitve lahko porušijo zagotovilo, s katerim odhodki, zajeti s proračunom Unije, izpolnjujejo vse pogoje financiranja.
Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga je sodišču EU na twitterju očitala politično motivirano odločitev, ki je bil sprejeta, ker so na Madžarskem sprejeli zakon o zaščiti otrok. Odločitev naj bi bila »živ dokaz, da Bruselj zlorablja svojo oblast«. Sodišče EU ima sicer sedež v Luxembourgu, nanj pa se je glede mehanizma pogojevanja pritožila Madžarska.
Na Madžarskem korupcija s sredstvi EU
Glede tega sta bili že najbolj izpostavljeni Madžarska in Poljska. Konec leta 2020 sta blokirali sprejetje sedemletnega proračuna EU in programa za okrevanje, da bi izsilili čim ugodnejšo rešitev. Na koncu je bilo v sklepe vrha EU ob koncu blokade zapisano, da bo evropska komisija pripravo smernic za uporabo uredbe končala po sodbi sodišča. Šele nato naj bi predlagala prve ukrepe.
Predvsem evropski parlament je bil nezadovoljen z zavlačevanjem. Vložil je tožbo proti evropski komisiji in ji očital, da ni izpolnila svoje dolžnosti. Madžarska in Poljska sta sicer že dobili prvi pismi iz Bruslja z vprašanji, povezanimi z uredbo.
Po tej logiki in zaradi spodkopavanja neodvisnosti ter političnega podrejanja nadzornih teles in pravosodja je ogrožen proračun EU, saj, denimo, zlorabe ali korupcija z evropskimi sredstvi na Madžarskem niso učinkovito preganjane. Na Poljskem so največja težava reforme pravosodja, ki vodijo do njegovega podrejanja oblasti.
Predsednica evropske komisija Ursula von der Leyen je napovedala, da bodo na podlagi sodbe sodišča EU v prihodnjih tednih sprejeli smernice za uporabo mehanizma pogojevanja izplačil v praksi. Popoldanske razprave v evropskem parlamentu o tej temi se ne bo udeležila.
Madžarska in Poljska o diskriminaciji
Madžarska in Poljska sta v procesu argumentirali, da uredba o pogojevanju glede kršitve načel, ki sodijo v pojem vladavine prava, nima pravne podlage v pogodbi o delovanju EU. Mehanizem glede nadzora vladavine po njunem tolmačenju v pogodbah sploh ni predviden. Zato naj bi imel enak učinek kot spreminjanje pogodbe.
Cilj mehanizma se po njunem mnenju prekriva s postopkom po 7. členu, ki je sprožen proti obema državama članicama glede kršitve temeljnih vrednot EU, a se izogne v njem zahtevanemu soglasju. Prepričani sta tudi, da sta diskriminirani v primerjavi z drugimi.
Ukrepi se sprejmejo za kršitve načel pravne države, ki dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje za dobro finančno poslovodenje proračuna ali zaščito finančnih interesov Unije. Kršitve lahko zadevajo delo preiskovalnih organov, tožilstva, sodstva.
Madžarska in Poljska sta tradicionalno veliki prejemnici iz proračuna EU. Samo iz novega programa za okrevanje naj bi dobili po 7,2 in 23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
