Pred vrati odločilen boj z Norvežani, v ospredju pa zgolj temen Oblak

Ljubljana – Kdo bo končal večmesečno polemiko o tem, zakaj se vratar Jan Oblak ne želi vrniti v slovensko reprezentanco, dokler jo bo vodil selektor Tomaž Kavčič? To je glavno vprašanje za družino izpod dežnika NZS, če želijo Slovenci opraviti kaj več v prihajajoči bitki lige narodov z Norvežani.



Seznam reprezentantov, s katerimi bo računal Kavčič 13. oktobra v Oslu in tri dni pozneje s Ciprčani v Ljubljani, ne premore večjih sprememb v primerjavi s septembrsko »operacijo Bolgarija-Ciper«. V jato se je vrnil Josip Iličić, ki ga krasi velik motiv za navzočnost na Brdu ali kakšno odigrano minuto v Oslu, čeprav je opazno izžet po dolgotrajni bitki z neugodno infekcijo in so ga pri Atalanti prosili, naj ostane v Bergamu. Prav tako bo pripotoval iz ZDA branilec Antonio Delamea Mlinar, druga imena so – déjà vu.



Toda Slovenija ne bi bila Slovenija, če njeni prebivalci ne bi polemizirali o – Janu Oblaku. Res gre za slovenskega nogometaša z največjo tržno vrednostjo in daleč največjim marketinškim potencialom, toda Škofjeločana de facto ne bo v izbrano vrsto najmanj do marca leta 2019. Norveška, Ciper in Bolgarija ne bodo pobegnili, z njimi bo treba igrati tekme v ligi narodov, četudi bi imel selektor na voljo le igralce dvoranskega nogometa, kot se je nazadnje primerilo Dancem. Tudi v »primeru Oblak« bo najboljši razsodnik čas, saj ponujata Oblak (prek sporočila NZS) in Kavčič različni verziji zgodbe o kapetanskem traku. Kavčič je denimo včeraj zavrnil trditev Oblaka, ki je dejal, da bi mu bilo v čast nositi kapetanski trak, ki da mu ga je ponudil selektor.

Čas za pogled na igrišče

»Nikomur nisem obljubil položaja kapetana, kaj šele, da bi mu ga ponudil,« je zatrdil Kavčič in dodal: »Na sestanek v Madrid nisem odpotoval, ker je tako želel Jan. Jaz ne predstavljam težave, kadarkoli in kjerkoli sem se pripravljen sestati z Janom, saj ga poznam kot korektnega fanta in je zaplet gotovo rešljiv.« Omenjena Oblakova zahteva in njegova gluha ušesa ob večkratnih klicih selektorja, predsednika in soigralca Bojana Jokića vendarle namigujejo na globljo težavo, kot se zdi.



Tovrstne izzive je modro reševati za zaprtimi vrati, kar se odgovornim ni posrečilo, in kdo ve, kaj bo prinesel veseli december. Tudi zavoljo tega bi se morala reprezentanca danes osredotočiti zgolj na igrišče, ki edino ponuja konkretno priložnost za dvig podobe, ugleda in kakovosti Slovenije. Tega se zaveda tudi Kavčič, ki je v preteklih tednih opravil ogromno pogovorov s svojimi izbranci, nekatere med njimi je tudi osebno obiskal, ob tem je proučeval tudi Norvežane. Pred vrati je namreč odločilen boj z vikingi v ligi narodov, v ospredju javne razprave pa vnovič le temen Oblak ... Čas bi že bil za običajne polemike o igri reprezentance, značilnostih Norvežanov, formi Kavčičevih adutov, o strategiji, s katero bi navijače vrnili v Stožice in druge smiselne izzive.



Seznam za Norveško in Ciper, vratarji: Belec (Sampdoria), Ivačič (Olimpija), Kotnik (Panionios); branilci: Balkovec (Verona), Blažič (Ferencvaros), Delamea Mlinar (New England), Jokić (Ufa), Krajnc (Frosinone), Mevlja (Zenit), Mitrović (Jagiellonia), Skubic (Konyaspor), Stojanović (Dinamo Z.); vezisti: Črnigoj (Lugano), Dervišević (Maribor), Iličić (Atalanta), Kampl (Leipzig), Krhin (Nantes), Požeg Vancaš (Celje), Štulac (Parma), Verbič (Dinamo K.), Zajc (Empoli); napadalci: Berić (St. Etienne), Bezjak (Jagiellonia), Šporar (Slovan B.), Zahović (Maribor).