Predlagali umik na varno ozemlje napadalcev

Rusija bo končala demilitarizacijo Ukrajine, je danes zagotovil govornik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovih besedah bo Moskva takoj končala vojaško operacijo, če bo Kijev privolil v njene pogoje. Dobra novica je, da se v četrtek prvič po začetku spopadov utegneta v Turčiji sestati ruski in ukrajinski zunanji minister, Sergej Lavrov in Dmitrij Kuleba.

Po podatkih ZN je med ruskim napadom na Ukrajino umrlo že najmanj 406 civilistov, 801 človek je bil ranjen. Uradne ocene pobeglih iz države se približujejo dvema milijonoma. Že nekaj evakuacij civilistov iz mest, ki jih je obkrožila ruska vojska, je propadlo. Moskva obtožuje »nacionaliste«, da civiliste zadržujejo kot živi ščit, v Kijevu trdijo, da umik ni bil mogoč, ker napadalci niso nehali streljati, hkrati pa so si zamislili nesprejemljiv načrt: ukrajinski civilisti naj se umaknejo »na varno« na ozemlje napadalcev v sosednjo Rusijo. Evakuacija je bila glavna tema tretjega kroga pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki se je po več kot treh urah pogovorov končal drevi v Beloveški pušči v Belorusiji. Udeleženci so bili po srečanju spet skopi z informacijami, a so povedali vsaj to, da je bil dosežen napredek glede zagotavljanja varnega umika ljudi.

Običajno je postalo tudi to, da se pogovori začenjajo z zamudo. Še pred pogajanji je izbruhnil »škandal«, ki so ga povzročili nekateri ukrajinski mediji z objavami zgodbe, da so enega od članov ukrajinske delegacije ubili, ker je bil državni izdajalec oziroma ruski vohun. Drevi je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak razložil, da je bil med opravljanjem službenih dolžnosti v Kijevu ubit ukrajinski obveščevalec, ki pa je bil le del varnostnega moštva na pogajanjih in nikoli ni vohunil za napadalce. Lažne novice naj bi po njegovih besedah razširjali proruski mediji.

Vodja ruske delegacije Vladimir Medinski je še pred začetkom današnjega, že tretjega kroga pogajanj izjavil, da bodo najpomembnejše teme pogovorov »notranjepolitična«, »vojaška« in tudi »humanitarna« vprašanja, tudi koridorji za evakuacijo civilnega prebivalstva. O tem, katere so štiri ruske zahteve, ki jih mora Kijev izpolniti, da bo Moskva ustavila »posebno operacijo«, je v zadnjih dnevih skoraj v vsakem pogovoru s tujimi kolegi ponavljal ruski predsednik Vladimir Putin: demilitarizacija, »denacifikacija«, priznanje samostojni donbaških republik in sprijaznjenje s tem, da polotok Krim ni več ukrajinski.

Ne vedo, kaj se dogaja
v Ukrajini

Včeraj je to ponovil Peskov in dodal, da bo morala Ukrajina spremeniti ustavo in se odpovedati željam, da bi vstopila »v katerikoli blok«. V Kijevu so še pred začetkom včerajšnjih pogajanj odločno zatrdili, da v zadnji dve zahtevi ne morejo privoliti, hkrati pa so nekateri mediji poskrbeli za »škandal« z objavo novice sodelavca razvpite skupine samooklicanih raziskovalnih novinarjev Bellingcat, da je Rusija postavila še eno zahtevo: da mora na čelo ukrajinske vlade stopiti sopredsednik Opozicijske platforme Jurij Bojko, ki je bil namestnik predsednika vlade pred majdansko revolucijo leta 2014. Bojko, ki je tesni politični sodelavec Putinovega osebnega prijatelja, politika in oligarha Viktorja Medvedčuka, je te novice takoj razglasil za lažne.

Odkar se je začela »posebna operacija«, je ruski trg zapustilo že veliko tujih podjetij. Včeraj je vladajoča stranka Združena Rusija predlagala, naj vsem zahodnim družbam, ki so zaradi dogajanja v Ukrajini ustavile proizvodnjo, premoženje v Rusiji nacionalizirajo. »Zahod je proti Rusiji začel sankcijsko vojno, v katero se niso vključile le vlade, temveč tudi zasebna podjetja,« je dejal generalni sekretar stranke Andrej Turčak. Po njegovih besedah gre v vseh primerih izključno za politične odločitve, ceno zanje pa plačujejo odpuščeni ruski delavci. »To je prava vojna, ki ne poteka več le proti Rusiji, temveč proti njenim državljanom. Na to ne bomo gledali brez odziva. Sprejeli bomo ostre povračilne ukrepe, ki bodo izražali sedanje vojne čase,« je dodal ruski politik.

Po zadnjih podatkih, ki so jih z anketami in analizami družbenih omrežij dobili sodelavci projekta »Ali Rusi hočejo vojno?«, »posebno operacijo« podpira 59 odstotkov Rusov, proti jih je 22 odstotkov. Med prvimi jih 73 odstotkov verjame poročanju državnih medijev, kar 85 odstotkov pa jim ne zaupa, kar je ustanovitelja projekta, opozicijskega aktivista Alekseja Mihajla privedlo do sklepa, da zagovorniki vojne sploh ne vedo, kaj se tam sploh dogaja. Eden od najbogatejših Rusov Oleg Deripaska, ki so ga tako kot druge Putinu bližnje oligarhe zaradi ruskega napada doletele zahodne sankcije, je danes na twitterju zapisal: »Potrebujemo mir, takoj, ko bo mogoče, saj smo že prestopili točko, od koder ni več vrnitve. Ves svet bo drugačen, tudi Rusija bo drugačna.«