Predsedovanje, začinjeno z okroglo obletnico

Projekt slovenskega osamosvajanja in vključevanja v mednarodno skupnost je Slovenija v preteklosti uspešno uporabila za promocijske namene. Slovenska zunanja politika želi to storiti tudi s prihajajočo 30. obletnico osamosvojitve in jo vključiti v dogodke, povezane s predsedovanjem države svetu Evropske unije.

Obletnica in prevzem predsedovanja bosta časovno povsem sovpadala, zaradi česar bodo slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva v svetu oboje povezala tako vsebinsko kot promocijsko. Čeprav predstavništva še pripravljajo podrobnejše načrte promocije, je iz besed zunanjega ministra Anžeta Logarja razbrati, da bodo okroglo obletnico vpletli v vse dogodke, ki jih bo država organizirala v času predsedovanja. Med drugim tudi z obarvanjem pročelij in lokalnih spomenikov v barve slovenske zastave. »Slovenija bo prav za svojih 30 let na čelu sveta Evropske unije, kar govori zgodbo aktivne, uspešne in mednarodno uveljavljene države, ki s svojim prispevkom pušča pečat v mednarodni skupnosti,« so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve.



Država se s tem vsaj na prvi pogled drži preizkušenega recepta. Uspešna osamosvojitev in evroatlantska integracija sta navsezadnje že vseskozi pomemben del njene zunanje podobe, četudi je njen status najboljše učenke v zadnjem desetletju precej zbledel. Toda koliko je zgodba o osamosvajanju pred tremi desetletji v resnici zanimiva za mednarodno javnost? Strokovnjaki dvomijo, da lahko Slovenija z njo doseže karkoli bistveno novega.



»Mislim, da gre za preživeto zgodbo oziroma za pogrevanje stare juhe, ker druge nimamo, s katero bomo hranili predvsem domače občinstvo,« verjame Marko Lovec, politolog in profesor na katedri za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede. Sogovornik se tudi sprašuje, kako 30. obletnica osamosvojitve sodi v aktualni evropski politični kontekst. V najslabšem primeru lahko po Lovčevem mnenju povezovanje predsedovanja z osamosvojitvijo deluje kot primer nacionalizma in suverenizma v času, ko se Evropa ukvarja z vprašanji ponovne krepitve temeljnih vrednot, multilateralizma, človekovih pravic, zelenim prehodom in digitalizacijo. »To so stvari, kjer smo bili dobri in imamo določene konkurenčne prednosti, žal pa na tem zadnjih 15 let nismo dovolj strateško delali, da bi imeli naši ljudje navznoter korist in da bi gradili zgodbo o državi navzven,« je poudaril.


 

Povezovanje drobtinic

Artikulacija zunanjepolitičnih dosežkov je le eden od izzivov slovenske diplomacije; nič manjši zalogaj ni oblikovanje usklajene in jasne promocijske strategije. Glavna ovira pri tem je po besedah predavateljice in svetovalke za poslovno komuniciranje in protokol Ksenije Benedetti razdrobljenost različnih projektov in področij, denimo gospodarstva, športa in kulture. Brez povezanosti in jasnih skupnih smernic pa promocija, kljub trudu različnih akterjev, ni zares učinkovita. »Če bi te drobtinice znali povezati v strukturirano celoto z jasnim konceptom, bi gotovo bili bolj uspešni,« je dejala za Delo. »Potrebujemo pa tudi sposobne inovativne ljudi, ki bi to znali tudi res izpeljati in ne le pisati nove in nove strategije, ki ostajajo le na papirju.«



Sogovornica meni, da je sicer smiselno povezati obletnico samostojnosti države z njenim drugim predsedovanjem svetu EU, in vendar so, kot pravi, ceremonije in besedičenje brez konkretnih dejanj le »okrasna pentlja«, namenjena sama sebi. »Veliko raje bi videla, da bi 30. obletnico praznovali na primer z odprtjem kakšne nove ali prenovljene sodobne bolnišnice, z nabavo vrhunskih medicinskih orodij in aparatov, z odprtjem kakšnega sodobnega doma za ostarele ali stanovanj za mlade, s sprejetjem dobro premišljenega zakona o dolgotrajni oskrbi ali kakšnega drugega zakona, ki bi vseboval konkretne poti, kako v Sloveniji izkoreniniti revščino,« je poudarila vodja Akademije za poslovni protokol. »To bi bilo res veličastno praznovanje.«



Takšno počastitev 30. obletnice osamosvojitve bi najverjetneje pozdravila tudi večina domače javnosti, kar pa ne pomeni, da so Slovenci indiferentni do tega, kakšna bo država v zanjo nadvse pomembnem letu videti v tujih očeh.

Notranjepolitične razmere v zadnjih mesecih niso pripomogle k pozitivni podobi Slovenije, ki je še do nedavnega veljala za precej nezanimivo in neproblematično. In to se kaže tudi v slovenskem javnem mnenju; delež vprašanih, ki so ponosni, da bo država predsedovala svetu EU, se je namreč v zadnjem letu z 51 zmanjšal na 44 odstotkov, je pokazala v petek objavljena raziskava Mediane. Da bo predsedovanje svetu EU priložnost za izboljšanje ugleda Slovenije, pa meni 61 odstotkov sodelujočih, kar je še vedno precej, toda dobrih osem odstotnih točk manj kot lani.