Predvideno subvencioniranje čakanja na delo doma
Za zdaj naj bi šli ukrepi v tri smeri, in sicer v zagotavljanje likvidnosti preko kreditnih linij razvojne banke SID in Slovenskega podjetniškega sklada.
Odpri galerijo
Posledice koronavirusa med drugim močno čutijo v turizmu, gostinstvu in avtobusni prevozniki, opozarjajo na Obrtno-podjetniški zbornici. FOTO: Jure Eržen/Delo
Premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec, je na nedeljski novinarski konferenci poudaril, da so razsežnosti novega koronavirusa, s katerim je v Sloveniji trenutno okuženih 16 ljudi, zelo velike: tako v smislu zdravja ljudi, kot tudi v gospodarskem smislu. Pojasnil je, da vlada dela na tem, da ne sprejema pretiranih ukrepov, ki bi še dodatno slabo vplivala na gospodarstvo.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek bo danes strokovnemu svetu za konkurenčno in stabilno poslovno okolje predstavil ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki je utrpelo škodo zaradi širjenja koronavirusa. Za zdaj naj bi šli v tri smeri, in sicer v zagotavljanje likvidnosti preko kreditnih linij razvojne banke SID in Slovenskega podjetniškega sklada. Objavljeni bodo razpisi za mala in srednje velika podjetja za digitalno promocijo in marketing zaradi odpovedi sejmov ter za pomoč podjetjem s presežnimi delavci, je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.
Interventni zakon, ki predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma, je že medresorsko usklajen. Država bi po predlogu zakona pomagala podjetjem, ki ne bi mogla zagotavljati dela vsaj polovico zaposlenim hkrati in bi jih napotila na začasno čakanje na delo. Delavci bi bili upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov, pri čemer bi 40 odstotkov nadomestila pokrila država. Povračilo je predvideno tudi v primerih, ko delavec ne bi mogel delati zaradi karantene.
Direktorica NIJZ Nina Pirnat je na nedeljski konferenci pojasnila, da tistim, ki so zaradi stika z obolelim doma v karanteni, ne pripada bolniški stalež. Pripadajo pa jim, če dobijo odločbo o karanteni, 50-odstotna sredstva od delodajalca, ki lahko potem izstavi regresni zahtevek do države.
Posledice koronavirusa med drugim močno čutijo v turizmu, gostinstvu in avtobusni prevozniki, opozarjajo na Obrtno-podjetniški zbornici, kjer vlado pozivajo tudi k začasni oprostitvi plačila davkov. Vlada s tovrstnimi finančnimi ukrepi za zdaj menda ne bo hitela. Zaradi prekinjenih dobav s Kitajske in širjenja virusa v Evropi v prihodnjih dveh tednih večje težave pričakujejo tudi v predelovalni industriji.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek bo danes strokovnemu svetu za konkurenčno in stabilno poslovno okolje predstavil ukrepe za pomoč gospodarstvu, ki je utrpelo škodo zaradi širjenja koronavirusa. Za zdaj naj bi šli v tri smeri, in sicer v zagotavljanje likvidnosti preko kreditnih linij razvojne banke SID in Slovenskega podjetniškega sklada. Objavljeni bodo razpisi za mala in srednje velika podjetja za digitalno promocijo in marketing zaradi odpovedi sejmov ter za pomoč podjetjem s presežnimi delavci, je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.
Interventni zakon, ki predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma, je že medresorsko usklajen. Država bi po predlogu zakona pomagala podjetjem, ki ne bi mogla zagotavljati dela vsaj polovico zaposlenim hkrati in bi jih napotila na začasno čakanje na delo. Delavci bi bili upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov, pri čemer bi 40 odstotkov nadomestila pokrila država. Povračilo je predvideno tudi v primerih, ko delavec ne bi mogel delati zaradi karantene.
Tistim, ki so v karanteni, ne pripada avtomatska bolniška
Direktorica NIJZ Nina Pirnat je na nedeljski konferenci pojasnila, da tistim, ki so zaradi stika z obolelim doma v karanteni, ne pripada bolniški stalež. Pripadajo pa jim, če dobijo odločbo o karanteni, 50-odstotna sredstva od delodajalca, ki lahko potem izstavi regresni zahtevek do države.
Minister za zdravje Aleš Šabeder je v soboto zvečer podpisal odredbo, s katero je prepovedal zbiranje na javnih prireditvah v prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Prepoved je v veljavo stopila takoj, velja pa do prenehanja nevarnosti širjenja koronavirusa.
Na ministrstvu za zdravje sicer priporočajo, da zaradi povečanega epidemiološkega tveganja organizatorji razmislijo tudi o smiselnosti prireditev z manjšim številom ljudi. Ob tem se zavedajo, da nastaja gospodarska in finančna škoda, »a ta trenutek je najpomembnejše zdravje prebivalcev,« je dejal Šabeder in zatrdil, da odločitev enotno podpira stroka.
Na ministrstvu za zdravje sicer priporočajo, da zaradi povečanega epidemiološkega tveganja organizatorji razmislijo tudi o smiselnosti prireditev z manjšim številom ljudi. Ob tem se zavedajo, da nastaja gospodarska in finančna škoda, »a ta trenutek je najpomembnejše zdravje prebivalcev,« je dejal Šabeder in zatrdil, da odločitev enotno podpira stroka.
Šarec je med panogami, ki občutijo gospodarsko škodo izpostavil turizem, in dodal, da je zato treba sprejemati ukrepe, ki situacije ne bodo poslabšale. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Posledice koronavirusa med drugim močno čutijo v turizmu, gostinstvu in avtobusni prevozniki, opozarjajo na Obrtno-podjetniški zbornici, kjer vlado pozivajo tudi k začasni oprostitvi plačila davkov. Vlada s tovrstnimi finančnimi ukrepi za zdaj menda ne bo hitela. Zaradi prekinjenih dobav s Kitajske in širjenja virusa v Evropi v prihodnjih dveh tednih večje težave pričakujejo tudi v predelovalni industriji.
Planica in Vitranc brez gledalcev?Glede prihodnjih športnih prireditev – Planice in Vitranca – so včeraj pojasnili, da je ena od možnosti, da bodo zimske športne prireditve potekale brez gledalcev, kot je to praksa ponekod v tujini.
O končni odločitvi glede Planice in drugih tekmovanj je sicer po oceni pristojnih še prezgodaj govoriti, saj se epidemiološka slika vsak dan spreminja.
O končni odločitvi glede Planice in drugih tekmovanj je sicer po oceni pristojnih še prezgodaj govoriti, saj se epidemiološka slika vsak dan spreminja.
