Pismo von der Leynovi
Premier Janša ni prepričal Ursule von der Leyen
V vabilu je premier zapisal, naj se skupina prepriča o stanju demokracije, vladavini prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas.
Odpri galerijo
Janša je v pismu predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen predlagal oblikovanje skupine za ugotavljanje dejstev in njen obisk v Sloveniji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Skladno s pričakovanji se v evropski komisiji ne nameravajo ukvarjati z misijo ugotavljanja dejstev v Sloveniji, kakršno je predlagal premier Janez Janša, izhaja iz njihovega odgovora na naša vprašanja.
»Svoboda medijev je steber naših demokracij. Zato zadevo ocenjujemo v našem letnem poročilu o vladavini prava. Delo na prihodnjem letnem poročilu se je začelo,« so pojasnili. Lansko poročilo je bilo objavljeno jeseni in v njem je drugim ugotovitev, da v Sloveniji prihaja do zastraševanja novinarjev.
»To je ustrezen okvir za oceno položaja svobode medijev. Izmenjave z državami članicami so vsekakor del tega procesa,« so še zapisali v evropski komisiji. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pismo prejela včeraj in bo nanj tudi odgovorila.
Premier Janez Janša je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo z vabilom, naj komisija oblikuje skupino za ugotavljanje dejstev, ki naj v najkrajšem možnem času obišče Slovenijo in se prepriča o stanju demokracije, vladavine prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas.
»Ne želimo, da se saga z neutemeljenimi obtožbami zoper slovensko vlado, podobno kot leta 2007, še naprej širi po Evropi – na žalost deloma tudi s pomočjo posameznikov iz institucij EU –, saj se večinoma uporablja za prikrivanje resničnih težav, s katerimi se sooča naša demokracija,« je zapisal Janša. Slovenija 1. julija prevzema predsedovanje svetu EU, podobnim absurdnim obtožbam pa smo bili priča že pred prvim predsedovanjem, je opozoril v pismu, ki ga je objavil danes na twitterju.
Janša je v pismu von der Leynovi predlagal čimprejšnje oblikovanje skupine za ugotavljanje dejstev in njen obisk v Sloveniji ter zagotovil, da bo vlada v okviru svojih pristojnosti omogočila članom skupine dostop do vseh potrebnih informacij. »Če bi se vam zdelo primerno, pa lahko ta skupina vključuje tudi predstavnike evropskega sveta in evropskega parlamenta,« je zapisal Janša, ki je pismo poslal v vednost tudi vsem članom evropskega sveta.
Premier je v uvodu opozoril, da je podpredsednica evropske komisije Vera Jourova nedavno ponovila obtožbe v zvezi s svobodo medijev v Sloveniji, ki so sledile podobnim izjavam tiskovnih predstavnikov komisije. Ti so ob različnih priložnostih brez kakršnih koli dokazov, zgolj na podlagi posamičnih medijskih objav, postavljali pod vprašaj svobodo medijev, vladavino prava, neodvisnost pravosodja in stanje demokracije v Sloveniji nasploh.
Podobno je bilo tik pred letom 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala svetu EU, je zapisal Janša in spomnil na pismo 571 novinarjev in urednikov iz Slovenije, ki ga je vabilu tudi priložil. Slovensko prvo predsedovanje EU se ni izkazalo za »veliko grožnjo uniji«, kot so zapisali novinarji, namesto tega je bilo naše predano delo v skupno korist vseh držav članic EU ključnega pomena za uspeh našega predsedovanja, je zapisal premier. »Pred drugim predsedovanjem Slovenije se vrstijo podobni poskusi, organizirani s strani istih oseb iz liste 571 novinarjev iz leta 2007; z obžalovanjem ugotavljamo, da tokrat pri njih sodelujejo tudi nekateri uradniki EU institucij,« je zapisal.
Slovenija se kljub pandemiji odgovorno pripravlja na vodenje sveta EU, je zagotovil v pismu. »Ne želimo pa, da sredi trdega dela letijo na nas absurdne obtožbe, ki jih z lahkoto zavrne vsak, ki ob korektnem prevajalcu dan ali dva spremlja medijsko in politično dogajanje v Sloveniji«, je zapisal premier. »V resnici imamo težave s stanjem demokracije v Sloveniji na splošno. Moram pa poudariti, da so izvor in vzroki teh težav veliko globlji in starejši, povezani z elementi nedokončane tranzicije v Sloveniji,« je še zapisal Janša.
Obisk delovne skupine evropske komisije oziroma institucij EU bi po njegovem omogočil bolj neodvisno in celovito oceno razmer ter nedvoumno odgovoril na vrsto vprašanj glede neodvisnosti medijev, sodstva, ki jih je premier navedel v pismu. »V našem skupnem interesu je, da se pri ocenjevanju vladavine oprava in stanja demokracije tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji uporabljajo enaki vatli za vse in da se povsod vzpostavlja vladavina prava in ne vladanje s pomočjo (zlorabe) prava,« je še zapisal premier.
Opozicijske stranke so se danes kritično odzvale na pismo. Koordinator Levice Luka Mesec pa je menil, »da bi vse stranke v Sloveniji, ki se imajo za demokratične, morale obsoditi pismo in se od njega distancirati« ter zavzeti stališče, da premier Janša ni primeren za vodenje Sveta EU, saj je eden temeljnih postulatov unije zaveza k politični demokraciji.
V pismu namreč po njegovi oceni premier »še enkrat jasno kaže,« da bi bil rad tudi urednik vseh slovenskih medijev in da bi rad »določal, kaj je laž in kaj je resnica,« kar je v nasprotju s postulati demokratične družbe. »V Sloveniji nimamo spora med levico in desnico, kot skuša prikazovati vlada, ampak spor med avtoritarci, ki si poskušajo prigrabiti oblast v državi, in vsemi tistimi, ki želimo še naprej živeti v demokratični družbi.«
Predsednica SD Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost zaradi vrste pisem, ki jih piše premier. Pri tem je kot vprašanje izpostavila, ali jih piše sam ali v imenu vlade, torej čigavo stališče predstavlja. Premierja je pozvala, naj umiri strasti tako glede vprašanj Slovenije, kot ugleda Slovenije na mednarodnemu prizorišču.
Poslanka LMŠ Jerca Korče je novinarjem v DZ dejala, da pismo ni namenjeno vabilu predstavnikom EU, ampak »notranji javnosti, da Janša še enkrat pokaže vse te frustracije in travme, ki jih dnevno izraža, kjerkoli ima priložnost,« preusmerjanju pozornosti od tega, da vlada ni sposobna voditi države.
V SAB so ocenili, da Janša očitno ni primeren za predsednika vlade, saj sam ne zna rešiti domačih problemov oziroma jih celo ustvarja«. »Tako kot je leta 2013, ko ni vedel, kako državo rešiti pred bankrotom, na pomoč klical 'trojko', danes kliče evropsko komisijo, da uredi svobodo medijev in demokracijo,« so zapisali na twitterju.
»Svoboda medijev je steber naših demokracij. Zato zadevo ocenjujemo v našem letnem poročilu o vladavini prava. Delo na prihodnjem letnem poročilu se je začelo,« so pojasnili. Lansko poročilo je bilo objavljeno jeseni in v njem je drugim ugotovitev, da v Sloveniji prihaja do zastraševanja novinarjev.
»To je ustrezen okvir za oceno položaja svobode medijev. Izmenjave z državami članicami so vsekakor del tega procesa,« so še zapisali v evropski komisiji. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je pismo prejela včeraj in bo nanj tudi odgovorila.
Janša: Skupina za ugotavljanje dejstev naj obišče Slovenijo
Premier Janez Janša je predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo z vabilom, naj komisija oblikuje skupino za ugotavljanje dejstev, ki naj v najkrajšem možnem času obišče Slovenijo in se prepriča o stanju demokracije, vladavine prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas.
»Ne želimo, da se saga z neutemeljenimi obtožbami zoper slovensko vlado, podobno kot leta 2007, še naprej širi po Evropi – na žalost deloma tudi s pomočjo posameznikov iz institucij EU –, saj se večinoma uporablja za prikrivanje resničnih težav, s katerimi se sooča naša demokracija,« je zapisal Janša. Slovenija 1. julija prevzema predsedovanje svetu EU, podobnim absurdnim obtožbam pa smo bili priča že pred prvim predsedovanjem, je opozoril v pismu, ki ga je objavil danes na twitterju.
Janša je v pismu von der Leynovi predlagal čimprejšnje oblikovanje skupine za ugotavljanje dejstev in njen obisk v Sloveniji ter zagotovil, da bo vlada v okviru svojih pristojnosti omogočila članom skupine dostop do vseh potrebnih informacij. »Če bi se vam zdelo primerno, pa lahko ta skupina vključuje tudi predstavnike evropskega sveta in evropskega parlamenta,« je zapisal Janša, ki je pismo poslal v vednost tudi vsem članom evropskega sveta.
Janša spomnil na pismo pred predsedovanjem 2008
Premier je v uvodu opozoril, da je podpredsednica evropske komisije Vera Jourova nedavno ponovila obtožbe v zvezi s svobodo medijev v Sloveniji, ki so sledile podobnim izjavam tiskovnih predstavnikov komisije. Ti so ob različnih priložnostih brez kakršnih koli dokazov, zgolj na podlagi posamičnih medijskih objav, postavljali pod vprašaj svobodo medijev, vladavino prava, neodvisnost pravosodja in stanje demokracije v Sloveniji nasploh.
Janša je v pismo zapisal, da imamo v Sloveniji res težave z demokracijo, a da so te povezane z elementi nedokončane tranzicije v Sloveniji. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Podobno je bilo tik pred letom 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala svetu EU, je zapisal Janša in spomnil na pismo 571 novinarjev in urednikov iz Slovenije, ki ga je vabilu tudi priložil. Slovensko prvo predsedovanje EU se ni izkazalo za »veliko grožnjo uniji«, kot so zapisali novinarji, namesto tega je bilo naše predano delo v skupno korist vseh držav članic EU ključnega pomena za uspeh našega predsedovanja, je zapisal premier. »Pred drugim predsedovanjem Slovenije se vrstijo podobni poskusi, organizirani s strani istih oseb iz liste 571 novinarjev iz leta 2007; z obžalovanjem ugotavljamo, da tokrat pri njih sodelujejo tudi nekateri uradniki EU institucij,« je zapisal.
»Izvor in vzroki povezani z elementi nedokončane tranzicije«
Slovenija se kljub pandemiji odgovorno pripravlja na vodenje sveta EU, je zagotovil v pismu. »Ne želimo pa, da sredi trdega dela letijo na nas absurdne obtožbe, ki jih z lahkoto zavrne vsak, ki ob korektnem prevajalcu dan ali dva spremlja medijsko in politično dogajanje v Sloveniji«, je zapisal premier. »V resnici imamo težave s stanjem demokracije v Sloveniji na splošno. Moram pa poudariti, da so izvor in vzroki teh težav veliko globlji in starejši, povezani z elementi nedokončane tranzicije v Sloveniji,« je še zapisal Janša.
Obisk delovne skupine evropske komisije oziroma institucij EU bi po njegovem omogočil bolj neodvisno in celovito oceno razmer ter nedvoumno odgovoril na vrsto vprašanj glede neodvisnosti medijev, sodstva, ki jih je premier navedel v pismu. »V našem skupnem interesu je, da se pri ocenjevanju vladavine oprava in stanja demokracije tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji uporabljajo enaki vatli za vse in da se povsod vzpostavlja vladavina prava in ne vladanje s pomočjo (zlorabe) prava,« je še zapisal premier.
Opozicija kritična
Opozicijske stranke so se danes kritično odzvale na pismo. Koordinator Levice Luka Mesec pa je menil, »da bi vse stranke v Sloveniji, ki se imajo za demokratične, morale obsoditi pismo in se od njega distancirati« ter zavzeti stališče, da premier Janša ni primeren za vodenje Sveta EU, saj je eden temeljnih postulatov unije zaveza k politični demokraciji.
V pismu namreč po njegovi oceni premier »še enkrat jasno kaže,« da bi bil rad tudi urednik vseh slovenskih medijev in da bi rad »določal, kaj je laž in kaj je resnica,« kar je v nasprotju s postulati demokratične družbe. »V Sloveniji nimamo spora med levico in desnico, kot skuša prikazovati vlada, ampak spor med avtoritarci, ki si poskušajo prigrabiti oblast v državi, in vsemi tistimi, ki želimo še naprej živeti v demokratični družbi.«
Predsednica SD Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost zaradi vrste pisem, ki jih piše premier. Pri tem je kot vprašanje izpostavila, ali jih piše sam ali v imenu vlade, torej čigavo stališče predstavlja. Premierja je pozvala, naj umiri strasti tako glede vprašanj Slovenije, kot ugleda Slovenije na mednarodnemu prizorišču.
Poslanka LMŠ Jerca Korče je novinarjem v DZ dejala, da pismo ni namenjeno vabilu predstavnikom EU, ampak »notranji javnosti, da Janša še enkrat pokaže vse te frustracije in travme, ki jih dnevno izraža, kjerkoli ima priložnost,« preusmerjanju pozornosti od tega, da vlada ni sposobna voditi države.
V SAB so ocenili, da Janša očitno ni primeren za predsednika vlade, saj sam ne zna rešiti domačih problemov oziroma jih celo ustvarja«. »Tako kot je leta 2013, ko ni vedel, kako državo rešiti pred bankrotom, na pomoč klical 'trojko', danes kliče evropsko komisijo, da uredi svobodo medijev in demokracijo,« so zapisali na twitterju.
