Na drugem največjem grškem otoku Evia še naprej pustošijo veliki požari. Prebivalce so morali evakuirati. Domove je tako zapustilo več kot 2000 ljudi. Nekateri deli otoka so, kot poroča BBC, povsem uničeni. Ogenj je tako uničil več hiš na obrobjih krajev Artemisio, Gouves in Pefki. Eden od turistov je prizore opisal kot iz apokaliptičnega filma. Lokalni uradniki so opozorili, da Grčija ni poslala dovolj ljudi in opreme, da bi pravočasno pogasili ogenj. 

Država se sicer sooča z najhujšim vročinskim valom v zadnjih 30 letih. Temperature so se ponekod povzpele do 45 stopinj Celzija. V zadnjih dneh so se razplamteli požari ne le na otokih, pač pa tudi na celini. Velik požar v severnem predmestju Aten je gasilcem sicer uspelo ukrotiti. 

Premierjevo opravičilo

Grški premier Kiriakos Micotakis se je danes v televizijskem nastopu državljanom opravičil za vse šibke točke, ki jih je morebiti razkril boj proti uničujočim požarom, s katerimi se v zadnjem času bojuje Grčija. Na pomoč pri obnovi požganih hiš, industrijskih poslopij ter na drugih področjih namerava država priskočiti s 500 milijoni evrov. Do pomoči naj bi državljani dostopali brez birokratskih ovir, in sicer prek spletne platforme, je napovedal. Že davi so severno od Aten začeli z ocenjevanjem škode, njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.



Grška vlada namerava v luči uničujočih požarov v obsežni meri reorganizirati civilno zaščito. »V prihodnje bo v središču preprečevanje, ne odzivanje,« je dejal. Načrt obnove, tudi za pogozdovanje, bo nadziral neposredno on sam.

Kot je še pojasnil, je v zadnjih dneh po vsej državi skupaj izbruhnilo 586 gozdnih požarov. Podnebja ne želi izkoristiti kot izgovor zanje, je dejal, a je vendarle prepričan, da je odigralo pomembno vlogo. »Očitno je, da podnebna kriza trka na vrata planeta,« je dejal.



Še vedno pa je stanje hudo skrb vzbujajoče na otoku Evia. Dva velika požara sta uničila več tisoč hektarov površin, tudi številne stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Gasilci se trudijo, da bi preprečili še večje opustošenje. Posnetki, ki so v nedeljo preplavili družbena omrežja, prikazujejo evakuacijo predvsem starejših prebivalcev otoka. Požar se je razplamtel z ene strani otoka na drugo, je razvidno s fotografij, ki jih je objavila evropska komisija.



Župan Istiaie s severa otoka Gianis Koncias je za lokalne novice povedal: »Prepozno je, območje je uničeno.« Prosil je, naj država na otok pošlje letala in helikopterje za gašenje. A načelnik civilne zaščite Nikos Hardalias je pojasnil, da je vidljivost zaradi dima preslaba, da bi letala lahko vzletela. 

Poročevalec BBC je zapisal, da imajo prebivalci zaradi dima in pepela težave z dihanjem. Eno od vasi je opisal kot prekrito z oranžnimi oblaki. Ljudje imajo občutek, da so jih oblasti pustile na cedilu in da raje kot otoku pomagajo predmestju Aten, a pristojni zagotavljajo, da so storili vse, kar so v danem trenutku lahko. 

Grčiji so na pomoč pri soočanju s požari sicer prišli gasilci iz številnih evropskih držav, med drugim iz Francije, Nemčije in Velike Britanije. Premier Kiriakos Micotakis se je vsem zahvalil za posredovanje in podporo. Požari v regiji Peloponez so menda zdaj pod kontrolo, tudi ogenj na severu Aten se je umiril. »Razmere na Atiki so se izboljšale, vendar se kljub temu bojimo novih žarišč,« je opozoril Hardalias. Na najbolj izpostavljenih območjih bodo na gasilski straži ostale posamezne enote. 

V Turčiji v požarih umrlo osem ljudi

S hudimi požari se soočajo tudi v Turčiji, kjer je življenje izgubilo osem ljudi, na tisoče jih je moralo zapustiti domove. Na jugu Turčije se položaj sicer že nekoliko umirja. Gasilcem in lokalnim prebivalcem je uspelo ukrotiti večino požarov na območju mesta Milas, ki ne ogrožajo več naseljenih območij, poroča STA. Na območju pokrajine Mugla, kjer leži tudi mesto Milas, je do nedelje zvečer sicer nenadzorovano gorelo še na petih območjih. Vendar pa noben od teh požarov ne ogroža naseljenih območij in minister za gozdarstvo Bekir Pakdemirli je zagotovil, da je neposredna nevarnost za zdaj mimo.

Zaradi suše in visokih temperatur je sicer nevarnost požarov še vedno visoka. »Vse do oktobra bomo imeli visoko požarno ogroženost,« je opozoril gozdarski inženir Univerze v Istanbulu Doganay Tolunay. Požari v Turčiji so po ocenah univerze letos uničili že za okoli 1500 kvadratnih kilometrov površine, kar je največ po letu 1946. Tedaj je v gozdnih požarih v Turčiji zgorelo za okoli 1650 kvadratnih kilometrov površin, je povedal Tolunay.



Strokovnjaki za podnebne spremembe opozarjajo, da bo takšnih naravnih katastrof vedno več. Povprečna globalna temperatura ozračja bo že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija, je v danes objavljenem poročilu posvaril Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Gre za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče, poroča STA.

Doslej se je globalna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,1 stopinje Celzija, pa se svet že sooča s katastrofalnimi posledicami – v Kanadi je vročinski val letos topil asfalt, na Kitajskem so se ulice mest ob hudih nalivih spremenile v reke, Grčijo in Kalifornijo so zajeli uničujoči požari.