Premog gre, kaj ga lahko zamenja
Slovenija je med zadnjimi pripravila strategijo za izstop iz premoga, je pa tudi med zgolj tremi članicami Evropske unije, ki bodo opustile premog po letu 2030, čeprav se tudi te napovedi hitro spreminjajo. Nemčija je najprej določila leto 2038, nato 2035., nova vlada pa je sprejela odločitev za leto 2030, kar je skladno s pariškim podnebnim dogovorom. Na slovensko strategijo je takoj prišlo več pripomb.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je na očitke odzval z izjavo, da strategije in letnice opustitve premoga lahko sploh ne bi sprejeli in pričakali volitve brez očitkov, a bi to pomenilo, da bi se odpovedali 235 milijonom evrov iz evropskega sklada za pravičen prehod. V Šaleški dolini in Zasavju bodo v treh letih lahko uporabili 70 odstotkov tega denarja, približno 170 milijonov evrov, na katere se lahko veže milijarda evrov drugih naložb. Zasavje bo dobilo 30 odstotkov denarja iz sklada.
Na ministrstvu so pomirili občine in rudarje, da strategija ne določa vsega, da bodo posamezne projekte določili šele v območnih načrtih in načrtu prestrukturiranja gospodarstva, ki ga pripravljajo na gospodarskem ministrstvu. »Nihče ne bo ostal sam,« je dejal državni sekretar Blaž Košorok. Ne nazadnje letnica 2033 ne pomeni izgube vseh služb v Tešu in Premogovniku Velenje, saj bo zapiranje premogovnika trajalo 15 let.
S premogom zdaj proizvedejo 28 odstotkov elektrike. Vrtovec je dejal, da je to mogoče nadomestiti najprej s podaljšanjem obratovanja sedanje jedrske elektrarne do leta 2043, nato gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke in z gradnjo druge jedrske elektrarne. Zgolj z obnovljivimi viri energije vse porabe ne bo mogoče pokriti, je Vrtovec prenesel mnenje tako rekoč vse energetike. Po strategiji bo vsaka tri leta obvezna revizija doseganja ciljev, leta 2027 bo tako treba sprejeti odločitve za naprej.
Plinske elektrarne
Vrtovec ne verjame, da bi lahko na referendumu zavrnili projekt druge jedrske elektrarne. Ne nazadnje se za jedrsko energijo odloči čedalje več držav, še Nemčija je umaknila grožnjo s tožbo proti novi taksonomiji zelenih naložb. Nadomestna možnost je zemeljski plin.
Glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc je zagotovil, da je plinovodna infrastruktura pripravljena na morebitno gradnjo plinskih elektrarn. V Tešu bi lahko postavili 500-megavatno (MW) elektrarno, v Brestanici načrti za dva novo bloka (po 54 MW) niso ogroženi, v Trbovljah bi lahko imela plinska elektrarna moč 400 MW, podobno je v ljubljanski Te-Tol. Diverzifikacija virov je tudi mogoča. Iz Italije načeloma prihaja alžirski plin, iz Hrvaške pa plin iz plinskih tankerjev. Povezava z Madžarsko je še v načrtih, oddali so vlogo za pridobitev nepovratnega denarja.
Sonce in veter
Okoljevarstvene organizacije so medtem razočarane. Do slovenske objave strategije je že 16 držav napovedalo izstop iz premoga do leta 2030. V Focusu in organizaciji Europe Beyond Coal pravijo, da bi morala Slovenija bistveno povečati 2-odstotni delež sončnih in vetrnih elektrarn ter se izogniti breznu, ki ga predstavljajo plin in cene, ki spremljajo fosilne energente.
Z ministrstva za infrastrukturo so odgovorili, da redno objavljajo razpise, prihodnji mesec bo končan nov. Zanimanja za razpise je čedalje več, na razpisih pa je veliko sončnih elektrarn in malo vetrnic. Novim vetrnim poljem nasprotujejo tudi občinski sveti.
