Vrh EU
Pri cepljenju grozi Evropa dveh hitrosti
Voditelje držav članic bo nagovoril predsednik ZDA Biden, zasedanje evropskega sveta sicer v znamenju cepilne krize.
Odpri galerijo
Predsednik evropskega sveta Charles Michel je pred dnevi sporočil, da pandemija ne dopušča drugega kot vnovično zasedanje z videokonferenco. FOTO: Stephanie Lecocq/AFP
Zapleti z dobavami cepiva AstraZenece, notranje napetosti v povezavi z razlikami v hitrosti cepljenja, hitro širjenje okužb v več državah članicah. To so okoliščine, v katerih se bo danes zgodaj popoldne začel dvodnevni vrh EU.
Predvideno je bilo, da se bodo voditelji sestali fizično, a v nedeljo je predsednik evropskega sveta Charles Michel le sporočil, da razvoj pandemije ne dopušča drugega kot vnovično zasedanje z videokonferenco. Zvečer se bo voditeljem EU po povezavi pridružil predsednik ZDA Joe Biden. To velja za posebno znamenje novega začetka v čezatlantskih odnosih po burnih štirih letih z Donaldom Trumpom. V pogovoru naj bi izmenjali poglede na prihodnje sodelovanje. Izzivov ne primanjkuje – od cepiv in siceršnje bitke s pandemijo do mednarodnih tem, kot sta Kitajska in Rusija.
V Uniji, ki po cepljenju zaostaja za ZDA in Združenim kraljestvom, je prednostni cilj njegova pospešitev. To bi omogočile tako večja proizvodnja kot dobave. Na nižjih ravneh še ni bilo rešeno vprašanje razlik v dobavah cepiva znotraj EU. Vodja skupine nezadovoljnih – med šesterico je slovenski premier Janez Janša – avstrijski kancler Sebastian Kurz zahteva popravek, ki bi omogočil, da bi države članice, ki najbolj zaostajajo, prejele nekaj več cepiv. Tako da v EU ne bi imeli cepljenja dveh hitrosti in drugorazrednih držav.
Zaradi zapletov z dobavami cepiva AstraZenece in različnimi naročili držav članic so nastala odstopanja od osnovnega ključa, po katerem bi morale vse dobivati sorazmeren delež glede na število prebivalcev. Predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen je v pogovorih z Biontechom in Pfizerjem uspelo zagotoviti, da bo deset milijonov odmerkov, ki bi bili sicer na razpolago šele v drugi polovici leta, prišlo že v drugem četrtletju. Da bi z njimi zmanjšali razlike v stopnji precepljenosti, bi se države članice morale uskladiti o drugačnem ključu za delitev cepiv.
V več državah članicah, tudi v Nemčiji, niso naklonjeni takšnemu spreminjanju pravil. Nemški državni minister Michael Roth je opozarjal, da ni razlogov za spreminjanje mehanizma. Avstrija in druge države članice da so imele možnost naročiti cepivo skladno z deležem prebivalstva EU. Tega niso naredile vse. Tudi Slovenija ni sodelovala pri delitvi dodatnih 100 milijonov odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva. Viri pri EU so ocenili, da ni namen opraviti razprave o tehničnih vprašanjih distribucije cepiv na vrhu. A nič ne more biti izključeno.
Evropska komisija je pred vrhom razširila pravila za odobritve izvoza cepiv in vpeljala novi merili – recipročnost in sorazmernost. Vzrok za njuno uvedbo je, da je mehanizem odobritve, ki so ga uvedli 1. februarja, sicer zagotovil bolj pregleden izvoz, a cilja, pravočasnega dostopa EU do cepiv, niso dosegli. Pri recipročnosti bodo ugotavljali, ali ciljna država omejuje svoj izvoz cepiv ali surovin z zakonom ali drugimi sredstvi.
Pri sorazmernosti bodo upoštevali, ali so v ciljni državi epidemiološke razmere boljše ali slabše, predvsem glede stopnje precepljenosti in dostopnosti cepiv. Ocenjevali bodo, ali bi izvoz cepiv ogrožal varnost njihovih dobav ali njihovih sestavin. »Odprte ceste morajo voditi v obe smeri,« je dejala Ursula von der Leyen. V ozadju novih pravil so predvsem težave z britansko-švedsko AstraZeneco, ki ne izpolnjuje zavez do dobav cepiva EU. Od 1. februarja so na Otok izvozili že 10,9 milijona odmerkov cepiva ali okoli četrtino od skupno 43 milijonov, ki so doslej šli v izvoz v manj kot dveh mesecih.
Predvideno je bilo, da se bodo voditelji sestali fizično, a v nedeljo je predsednik evropskega sveta Charles Michel le sporočil, da razvoj pandemije ne dopušča drugega kot vnovično zasedanje z videokonferenco. Zvečer se bo voditeljem EU po povezavi pridružil predsednik ZDA Joe Biden. To velja za posebno znamenje novega začetka v čezatlantskih odnosih po burnih štirih letih z Donaldom Trumpom. V pogovoru naj bi izmenjali poglede na prihodnje sodelovanje. Izzivov ne primanjkuje – od cepiv in siceršnje bitke s pandemijo do mednarodnih tem, kot sta Kitajska in Rusija.
V Natu več opozoril glede Rusije
Glede odnosov EU z Moskvo, ki so v zadnjem času na dnu, so strateško razpravo preložili na naslednji fizični vrh. Od predsednika Joeja Bidna pričakujejo, da bo danes v nagovoru vrha EU omenil Rusijo. Kljub temu nato ne pričakujejo razprave o tej temi. Rusija je bila tudi tema dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata. Zaveznice so opozarjale na ruske dezinformacije, propagando, vpletanje v volitve, kibernetične napade, uporabo kemičnega orožja proti nasprotnikom.
Glede odnosov EU z Moskvo, ki so v zadnjem času na dnu, so strateško razpravo preložili na naslednji fizični vrh. Od predsednika Joeja Bidna pričakujejo, da bo danes v nagovoru vrha EU omenil Rusijo. Kljub temu nato ne pričakujejo razprave o tej temi. Rusija je bila tudi tema dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata. Zaveznice so opozarjale na ruske dezinformacije, propagando, vpletanje v volitve, kibernetične napade, uporabo kemičnega orožja proti nasprotnikom.
Posledice napačnih odločitev
V Uniji, ki po cepljenju zaostaja za ZDA in Združenim kraljestvom, je prednostni cilj njegova pospešitev. To bi omogočile tako večja proizvodnja kot dobave. Na nižjih ravneh še ni bilo rešeno vprašanje razlik v dobavah cepiva znotraj EU. Vodja skupine nezadovoljnih – med šesterico je slovenski premier Janez Janša – avstrijski kancler Sebastian Kurz zahteva popravek, ki bi omogočil, da bi države članice, ki najbolj zaostajajo, prejele nekaj več cepiv. Tako da v EU ne bi imeli cepljenja dveh hitrosti in drugorazrednih držav.
Zaradi zapletov z dobavami cepiva AstraZenece in različnimi naročili držav članic so nastala odstopanja od osnovnega ključa, po katerem bi morale vse dobivati sorazmeren delež glede na število prebivalcev. Predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen je v pogovorih z Biontechom in Pfizerjem uspelo zagotoviti, da bo deset milijonov odmerkov, ki bi bili sicer na razpolago šele v drugi polovici leta, prišlo že v drugem četrtletju. Da bi z njimi zmanjšali razlike v stopnji precepljenosti, bi se države članice morale uskladiti o drugačnem ključu za delitev cepiv.
Niso vsi za spreminjanje pravil
V več državah članicah, tudi v Nemčiji, niso naklonjeni takšnemu spreminjanju pravil. Nemški državni minister Michael Roth je opozarjal, da ni razlogov za spreminjanje mehanizma. Avstrija in druge države članice da so imele možnost naročiti cepivo skladno z deležem prebivalstva EU. Tega niso naredile vse. Tudi Slovenija ni sodelovala pri delitvi dodatnih 100 milijonov odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva. Viri pri EU so ocenili, da ni namen opraviti razprave o tehničnih vprašanjih distribucije cepiv na vrhu. A nič ne more biti izključeno.
Evropska komisija je pred vrhom razširila pravila za odobritve izvoza cepiv in vpeljala novi merili – recipročnost in sorazmernost. Vzrok za njuno uvedbo je, da je mehanizem odobritve, ki so ga uvedli 1. februarja, sicer zagotovil bolj pregleden izvoz, a cilja, pravočasnega dostopa EU do cepiv, niso dosegli. Pri recipročnosti bodo ugotavljali, ali ciljna država omejuje svoj izvoz cepiv ali surovin z zakonom ali drugimi sredstvi.
Pri sorazmernosti bodo upoštevali, ali so v ciljni državi epidemiološke razmere boljše ali slabše, predvsem glede stopnje precepljenosti in dostopnosti cepiv. Ocenjevali bodo, ali bi izvoz cepiv ogrožal varnost njihovih dobav ali njihovih sestavin. »Odprte ceste morajo voditi v obe smeri,« je dejala Ursula von der Leyen. V ozadju novih pravil so predvsem težave z britansko-švedsko AstraZeneco, ki ne izpolnjuje zavez do dobav cepiva EU. Od 1. februarja so na Otok izvozili že 10,9 milijona odmerkov cepiva ali okoli četrtino od skupno 43 milijonov, ki so doslej šli v izvoz v manj kot dveh mesecih.
