Pandemija koronavirusa je prizadela številna področja, le malo pa jih trpi tako močno kot (vrhunski) šport, ki pogosto temelji na zdaj nezaželenem – množičnem zbiranju. Slovenski šport ni izjema, pogovor s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS) se zdi samoumeven. Bogdan Gabrovec uspešno vodi OKS od leta 2014, gotovo je pravšnji sogovornik tudi pred dnevom športa, državnim praznikom, ki ga bomo prvič praznovali pojutrišnjem.
 

V Slovenijo prihaja ob tej priložnosti prvi mož Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach. Kaj bo sporočil Slovencem?

Najprej se bo poklonil enemu od svojih najtesnejših sodelavcev, preminulemu Janezu Kocijančiču, v času njegovega pogreba namreč to ni bilo možno zavoljo razglašene pandemije koronavirusa. Nato bo nekaj časa sodeloval na seji izvršnega odbora Evropskih olimpijskih komitejev (EOK), potem pa bo obiskal predsednika vlade Janeza Janšo.

Kaj bo na dnevnem redu srečanja s premierjem Janšo?

Thomas Bach želi v športno-izvedbenem kontekstu preveriti odnos slovenske vlade do bele knjige o športu, do ukrepov, ki jih je EOK sprejel v boju s covidom, dopingom in podobnimi izzivi. Zanimalo ga bo, kako kaže dvigu financiranja slovenskega športa iz javnih financ; na tem področju zasedamo nečastno zadnje mesto v Evropski uniji. Trenutno smo na skromnih 39 odstotkih načrta, ki smo ga predvideli do leta 2023.

Ste lahko konkretni?

Danes potrošimo za šport približno 50 evrov na prebivalca (gre za šport na vseh ravneh in v najbolj različnih oblikah), naš cilj pa je (bil) priti do leta 2023 najmanj na 100 evrov per capita, a to ni več izvedljivo. Z zavezami nove vlade, o katerih smo se pogovarjali, naj bi prišli do leta 2023 na 80 evrov/prebivalca – to je že približek tistemu, kar želimo doseči, saj bi to koristilo tako splošnemu zdravju Slovencev kot vrhunskemu športu. Želimo povečati tudi število zaposlenih športnikov v javni upravi s sedanjih 112 na 150. Tudi o tem bosta govorila Bach in Janša, predsednik MOK pa bo želel slišati tudi premierjevo mnenje o olimpijskih igrah, ki bodo naslednje leto v Tokiu. MOK se namreč skupaj z Japonci trudi, da bi bil spektakel varen in zdrav, četudi brez gledalcev.

Drži, da bo MOK podprl tudi eno od vaših fundacij?

Drži. Zvečer bo Bach navzoč pri formalni združitvi Fundacije za pomoč socialno ogroženih športnikov in Fundacije Leona Štuklja. Nova Fundacija Štukelj-Cerar bo delovala pod operativnim vodstvom ZPM Moste-Polje oziroma projekta Botrstvo, tako bomo najhitreje in najbolj transparentno prišli do športnikov, ki so obetavni in uspešni, toda ogroženi, in jim pomagali. Bach bo razkril denarno donacijo Moka tej fundaciji.

V sredo bodo sledile tudi druge aktivnosti ob prazniku športa. Povejte kaj o tem.

Po mestnih občinah v Sloveniji bodo številne aktivnosti na prostem, podobno bo v določenih osnovnih šolah, a na žalost nam je covid-19 preprečil, da bi bilo to množično in bolj sistematično. Naslednje leto, ob prvi obletnici, bo gotovo še bolje.

Ko sva pri naslednjem letu ... Kako bo tedaj s športom in njegovim sistemskim (so)financiranjem pri nas? Praznik športa je namreč primeren za tovrstno razpravo.

S slovensko vlado ohranjamo intenzivne odnose, vladi smo nedavno poslali 'opomnik' z devetimi točkami, ki bi jih morali urediti, če želimo preprečiti drastično poslabšanje konkurenčnosti slovenskega športa.

Kako se je odzvala vlada?

Sem optimist, vladna delovna skupina je večino točk sprejela in podprla, verjamem, da jih bo vlada uresničila, saj je bil nekaterim točkam neposredno naklonjen tudi predsednik vlade.

Za katera področja gre?

Po štirinajstih letih bomo uredili področje financiranja letnih pregledov športnikov, saj je bilo odtlej predpisano, da morajo biti preventivni pregledi za športnike v tekmovalnih sistemih od 12. leta naprej plačani iz državnih virov, a ni tako. Pa je šlo le za sprejetje ustreznega pravilnika.

Kaj bi pridobili v praksi?

S to preventivo bi odkrili tudi morebitne anomalije pri športnikih, učinek pa bi bil še boljši, saj so pogosti primeri, ko športniki ali klubi tovrstna potrdila prejmejo na neustrezen način, če se ustavim pri tem. Strošek tega ukrepa na letni ravni ne bi bil višji od 800.000 evrov, vlada pa ga bo uvedla že s prvim januarjem 2021.

Katere so druge točke, ki ste jih naslovili na vlado?

Gre za predloge, ki jih je podprla vladna delovna skupina pod vodstvom Ivana Simiča, ki jo je vlada doslej upoštevala, zato verjamem, da bodo šli čez glasovalno sito tudi tokrat. Sprejeli so predlog za povečanje obdavčljivega prihodka v posameznem davčnem letu, ki ga lahko podjetje nameni donaciji kot davčni olajšavi, in sicer s sedanjih 0,3 odstotka na 20 odstotkov. Seveda gre pri tem tudi za kulturo, gasilce in dobrodelne organizacije, ne le šport. Tretjič, sprejet je bil naš predlog za dvig dohodnine, ki jo lahko posameznik nameni nekemu društvu, s sedanjega 0,5 odstotka na 1 odstotek.

Kako velik ukrep je to?

Naj odgovorim tako: upokojenec, ki zdaj letno nameni 5 evrov dohodnine za omenjeni namen, bi po novem namenil 10 evrov. Imamo 600.000 upokojencev in bi šli s tri milijone na šest milijonov evrov veliko malho. V resnici je vsota še večja, ker so višje tudi pokojnine; šlo bo za povečanje z desetih na 20 milijonov evrov. Če bi znal šport potegniti iz te postavke namesto sedanjih 800.000 denimo štiri ali pet milijonov, bi bilo odlično. To pa je možno le s samoorganizacijo zvez in klubov.

V svoj volilni program ste predlani umestili tudi več ur športne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah ter vrnitev obvezne športne vzgoje v 1. letnike fakultet. Kako vam kaže na tem področju?

Tudi ta predlog je pripravljen in naj bi ga vlada sprejela, zanj se je osebno zavzel predsednik vlade, predlog je podprla tudi rektorska konferenca. Naši otroci so znanstveno dokazano v povprečju predebeli, gibljejo se za 17 odstotkov manj kot leta 2004, pri študentih je ta odstotek celo 21. Ko bodo ti študenti potem enako miselnost prenesli v svoja delovna okolja v vlogi menedžerjev, se športu ne piše nič dobrega: ne pri gibalni aktivnosti ljudi ne pri donacijah vrhunskemu športu.

Lahko to ponazorite tudi s praktičnimi številkami?

Z nacionalnim programom športa (NPŠ) želimo doseči, da bi se gibalnost oziroma športnost Slovencev povečala s sedanjih 64 odstotkov populacije na 75 do 80 odstotkov. To je gibalni koncept, v jeziku denarja pa to pomeni, da moramo priti do 80 evrov na prebivalca, kot sem omenil prej.

Pri tem ima najbrž pomembno vlogo tudi gospodarstvo.

Gotovo. Thomas Bach bo denimo družbi SIJ danes izročil plaketo, ker bo do leta 2023 po vsej Sloveniji zgradil 20 jeklenih zunanjih poligonov za vadbo. Določena podjetja so dojela, da je treba športu pomagati tudi v kriznih časih. Če v Pjongčangu ne bi bilo z nami Kolektorja kot donatorja in tistega, ki je vodil postavitev slovenske hiše, je sploh ne bi imeli, ker z lastnimi sredstvi tega ne bi mogli izpeljati. Podobno bo naslednje leto v Tokiu, ko bo zraven Eles, slovensko hišo bomo imeli tudi v Pekingu, … To ni zanemarljivo.

Pojasnite, prosim.

S tovrstno podporo, donacijami in pokroviteljskimi sredstvi je možno odlično podpreti šport, v obratni smeri pa se nato prek športa promovira gospodarstvo. Vse skupaj ste odlično ponazorili z gosti na nedavni Delovi poslovni konferenci.