Primož Roglič je dobil vse, Egan Bernal nič
Slovenski šampion z epsko zmago v 17. etapi malodane že odločil 76. dirko po Španiji, jutri kraljevska etapa.
Odpri galerijo
Primož Roglič je spet v rdeči majici, tokrat bržkone do nedeljskega cilja v Santiagu de Compostela. FOTO: Miguel Riopa/AFP
Šele v 17. etapi se je začela prava Vuelta! Na prvi od dveh preizkušenj po peklensko strmih asturijskih klancih so padle maske in razkrile, kar so si slovenski navijači želeli. Primož Roglič je na Lagos de Covadonga slavil epsko zmago in spet oblekel rdečo majico, ki bi morala njegova ostati vse do nedeljskega cilja v Santiagu de Compostela.
Hitro je bilo jasno, da imata Roglič in njegova ekipa Jumbo Visma na 185,8 kilometra dolgi preizkušnji s štirimi vzponi resne namene. Pomočniki slovenskega šampiona nikomur niso dovolili resnejšega pobega, za katerega sta se brez uspeha trudila tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious) in Jan Polanc (UAE).
V 17. etapi je tudi prvič deževalo na letošnji Vuelti, kar je botrovalo previdnosti karavane na spustih, ni pa preprečilo akcije že daleč pred ciljem. Na predzadnjem vzponu na Collado Llomeno (7,6 km, 9,3 odstotka) je Egan Bernal (Ineos) uresničil napovedi, da na tej dirki nima več kaj izgubiti ter da bo šel v zadnjih gorskih etapah na vse ali nič. Pospešil je 61 km pred ciljem in sledil mu je samo Roglič, s katerim sta si do vrha prikolesarila 45 sekund pred prvimi zasledovalci in že dve minuti pred nosilcem rdeče majice Oddom Christianom Eikingom (Intermarche).
Slovenski šampion je bil tu virtualno že v rdeči majici, a do cilja je bilo še daleč, vodilna je še 40 km ločilo od vznožja poslastice dneva, vzpona ekstra kategorije na Lagos de Covadonga (12,5 km, povprečni naklon 6,9 odstotka). Čeprav se je zdelo, da vodilna na spustu ne tvegata preveč, se je njuna prednost vztrajno večala. V dolini je znašala poldrugo minuto, kar je bil za Rogliča znak, da se tudi njemu izplača iti na vse ali nič, da je to morda že odločilni trenutek Vuelte.
Kolumbijec in Slovenec sta družna narekovala oster tempo, njuna prednost je narasla na 2:20, vendar se je v zadnjih kilometrih pred vzponom začela hitro topiti. Na vznožju je padla malo pod poldrugo minuto, tako da zasuk še ni bil izključen. A ko je bilo na ciljnem vzponu, na katerem je na najbolj strmih odsekih naklon dosegal 20 odstotkov, najtežje, se je izkazalo, da je Roglič najboljše hranil za konec. Začel je narekovati tempo, ki mu Bernal 7,5 km pred ciljem ni mogel več slediti.
Začela se je simultanka 31-letnega Kisovčana, ki je padel v kolesarski trans, kakršen mu je prinesel tudi zlato olimpijsko kolajno v vožnji na kronometer. V ozadju so se zbudili zasledovalci, dvojec Movistarja Enric Mas in Miguel Angel Lopez, Bernalov moštveni kolega Adam Yates in adut Bahraina Victoriousa Jack Haig, ki jim je kot senca sledil tudi Rogličev najmočnejši pomočnik Sepp Kuss.
Njihovi pospeški nikoli niso ogrozili Rogličeve zmage in rdeče majice, zato pa so kruto izničili ves Bernalov trud. Slovenski zvezdnik je dobil vse, v cilj je prikolesaril 1:35 pred zasledovalci in ob tem pobral še 10 odbitnih sekund (za nameček je Kuss osvojil 2. mesto). Dan, ki ga je začel 1:36 za vodilnim, je končal v rdeči majici z zajetno prednostjo 2:22 pred Masom. Kolumbijski as ni dobil nič, ujeli so ga in etapo je končal na 7. mestu, njegov zaostanek za Rogličem pa je narasel na 4:29.
»V kolesarstvu vedno tvegaš, veliko stvari se lahko zgodi, Tokrat je šlo dobro, užival sem, to je bil izjemen dan zame in celotno ekipo. Ko je Bernal napadel, nisem nič razmišljal, le sledil sem mu. Takšna je pač dirka. Nato sem se vendarle zamislil, da je še daleč do cilja, vendar se je vse dobro izteklo. Na zadnjem vzponu se nisem odločil za trenutek, kdaj bom napadel, le poskušal sem prevoziti klanec čim hitreje, Egan pa mi ni mogel slediti,« je Roglič povedal po svoji letošnji tretji etapni zmagi na Vuelti in skupno že osmi.
Po njej se že svetlika njegovo tretje zaporedno zmagoslavje v skupnem seštevku, vendar še ni čas za slavje. »Prednost nikoli ni dovolj velika, vendar si jo zaslužimo. Kraljevska etapa šele prihaja, po njej bomo videli, ali bo ta prednost dovolj,« je še povedal Rogla, ki ga v jutrišnji 18. etapi čaka strašljivi ciljni vzpon na Altu d'El Gamoniteiru (14,6 km, 9,8 odstotka). Sodeč po današnji predstavi pa se mu na letošnji Vuelti ni treba več ničesar bati.
Hitro je bilo jasno, da imata Roglič in njegova ekipa Jumbo Visma na 185,8 kilometra dolgi preizkušnji s štirimi vzponi resne namene. Pomočniki slovenskega šampiona nikomur niso dovolili resnejšega pobega, za katerega sta se brez uspeha trudila tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious) in Jan Polanc (UAE).
V 17. etapi je tudi prvič deževalo na letošnji Vuelti, kar je botrovalo previdnosti karavane na spustih, ni pa preprečilo akcije že daleč pred ciljem. Na predzadnjem vzponu na Collado Llomeno (7,6 km, 9,3 odstotka) je Egan Bernal (Ineos) uresničil napovedi, da na tej dirki nima več kaj izgubiti ter da bo šel v zadnjih gorskih etapah na vse ali nič. Pospešil je 61 km pred ciljem in sledil mu je samo Roglič, s katerim sta si do vrha prikolesarila 45 sekund pred prvimi zasledovalci in že dve minuti pred nosilcem rdeče majice Oddom Christianom Eikingom (Intermarche).
Primož Roglič ob zmagi na Lagos de Covadomga ni skrival zadovoljstva. FOTO: Miguel Riopa/AFP
Slovenski šampion je bil tu virtualno že v rdeči majici, a do cilja je bilo še daleč, vodilna je še 40 km ločilo od vznožja poslastice dneva, vzpona ekstra kategorije na Lagos de Covadonga (12,5 km, povprečni naklon 6,9 odstotka). Čeprav se je zdelo, da vodilna na spustu ne tvegata preveč, se je njuna prednost vztrajno večala. V dolini je znašala poldrugo minuto, kar je bil za Rogliča znak, da se tudi njemu izplača iti na vse ali nič, da je to morda že odločilni trenutek Vuelte.
Kolumbijec in Slovenec sta družna narekovala oster tempo, njuna prednost je narasla na 2:20, vendar se je v zadnjih kilometrih pred vzponom začela hitro topiti. Na vznožju je padla malo pod poldrugo minuto, tako da zasuk še ni bil izključen. A ko je bilo na ciljnem vzponu, na katerem je na najbolj strmih odsekih naklon dosegal 20 odstotkov, najtežje, se je izkazalo, da je Roglič najboljše hranil za konec. Začel je narekovati tempo, ki mu Bernal 7,5 km pred ciljem ni mogel več slediti.
Začela se je simultanka 31-letnega Kisovčana, ki je padel v kolesarski trans, kakršen mu je prinesel tudi zlato olimpijsko kolajno v vožnji na kronometer. V ozadju so se zbudili zasledovalci, dvojec Movistarja Enric Mas in Miguel Angel Lopez, Bernalov moštveni kolega Adam Yates in adut Bahraina Victoriousa Jack Haig, ki jim je kot senca sledil tudi Rogličev najmočnejši pomočnik Sepp Kuss.
Ni razmišljal, samo dirkal
Njihovi pospeški nikoli niso ogrozili Rogličeve zmage in rdeče majice, zato pa so kruto izničili ves Bernalov trud. Slovenski zvezdnik je dobil vse, v cilj je prikolesaril 1:35 pred zasledovalci in ob tem pobral še 10 odbitnih sekund (za nameček je Kuss osvojil 2. mesto). Dan, ki ga je začel 1:36 za vodilnim, je končal v rdeči majici z zajetno prednostjo 2:22 pred Masom. Kolumbijski as ni dobil nič, ujeli so ga in etapo je končal na 7. mestu, njegov zaostanek za Rogličem pa je narasel na 4:29.
...
»V kolesarstvu vedno tvegaš, veliko stvari se lahko zgodi, Tokrat je šlo dobro, užival sem, to je bil izjemen dan zame in celotno ekipo. Ko je Bernal napadel, nisem nič razmišljal, le sledil sem mu. Takšna je pač dirka. Nato sem se vendarle zamislil, da je še daleč do cilja, vendar se je vse dobro izteklo. Na zadnjem vzponu se nisem odločil za trenutek, kdaj bom napadel, le poskušal sem prevoziti klanec čim hitreje, Egan pa mi ni mogel slediti,« je Roglič povedal po svoji letošnji tretji etapni zmagi na Vuelti in skupno že osmi.
Po njej se že svetlika njegovo tretje zaporedno zmagoslavje v skupnem seštevku, vendar še ni čas za slavje. »Prednost nikoli ni dovolj velika, vendar si jo zaslužimo. Kraljevska etapa šele prihaja, po njej bomo videli, ali bo ta prednost dovolj,« je še povedal Rogla, ki ga v jutrišnji 18. etapi čaka strašljivi ciljni vzpon na Altu d'El Gamoniteiru (14,6 km, 9,8 odstotka). Sodeč po današnji predstavi pa se mu na letošnji Vuelti ni treba več ničesar bati.
