Primož Roglič je še vedno velemojster vožnje na čas

Primož Roglič je po 13. etapi Vuelte spet tam, kjer smo ga vajeni. V vožnji na kronometer je slavil že svojo četrto etapno zmago na 75. dirki po Španiji in spet oblekel rdečo majico vodilnega, v kateri bo poskušal že drugič zapored zmagoslavno prijezditi v Madrid.

Prizorišče še ene Rogličeve mojstrovine je bila vetrovna obala Galicije, nato pa še ciljni zid na Mirador de Ezaro, ki je med kolesarji vzbujal skrbi kljub dolžini le 1,8 km. Za to so poskrbele izjemne strmine, saj je povprečni naklon znašal 14,8 odstotka, največji pa peklenskih 29 odstotkov. Zato je bilo jasno, da bodo vsi najboljši na vznožju kronometrska kolesa zamenjali za lažje cestne specialke, s katerimi se bodo bolj učinkovito spoprijeli s klancem.



Prvi vmesni čas po 12 km (proga je bila dolga 33,7 km) še ni kazal na zmagoviti razplet za slovenskega zvezdnika. Najhitrejši je bil presenečenje dneva, Američan Will Barta (CCC), Roglič je dosegel 5. čas z zaostankom 0:13. Bolj kot Barta je Rogličeve navijače skrbel Hugh Carthy (Education First), tretjeuvrščeni v skupnem seštevku, ki je bil tu dve sekundi hitrejši od Slovenca. Richard Carapaz (Ineos) je bil na tej točki še vedno v rdeči majici, proti Kisovčanu je izgubil le štiri od 10 sekund zaloge.

Nato je Rogla v svojem slogu stopnjeval ritem, pri drugem vmesnem času (24,5 km) je bil 17 sekund za Barto, vendar že sekundo pred Carthyjem in 19 sekund pred Carapazom. Rdeča majica je bila tu že njegova, vendar je najboljše kapetan Jumba Visme prihranil za konec. Po brezhibni menjavi kolesa je odbrzel v klanec in z odliko dokončal svoje delo. Carthy je bil v cilju 25 sekund za njim, Carapaz 49. Za piko na i je Roglič storil ravno dovolj, da je dobil etapo. Barto, ki je ves dan sedel na vročem sedežu vodilnega, je ugnal za pičlo sekundo.




 

Spet na kronometrskem vrhu

»Lepo je spet zmagati v vožnji na čas. Kronometri niso zabavni, na srečo pa sem imel spet dovolj močne noge za zmago. Počutil sem se presenetljivo dobro,« je Roglič povedal po svoji 11. letošnji zmagi in 46. v karieri (12. v kronometru). Po njej je kriza v 12. etapi na Angliruju, na katerem je izgubil rdečo majico, pozabljena, ob tem si je povrnil tudi sloves enega najboljših kronometristov na svetu. V obeh dosedanjih urah resnice v letu 2020 ga je ugnal Tadej Pogačar, najprej na DP, nato še na odločilni 20. etapi Toura.



Ni se mogel izogniti vprašanj o tem, ali ga ta poraz še pekli. »Ko se ti zgodi nekaj takšnega, je običajno, da podvomiš vase. Vendar se tudi zavedaš, da je vsaka vožnja na kronometer zgodba zase in da ne moreš vplivati na to, kako jo odpeljejo drugi,« je odgovoril Roglič ter dodal, da ni pričakoval kar štirih etapnih zmag: »To je noro, pred štartom nisem imel velikih pričakovanj, ker je za menoj zelo naporna sezona. Bil pa sem si na jasnem, če bom že štartal, želim uživati ob uspehih na kolesu.«

Pred njim je še branjenje rdeče majice v preostalih petih etapah. Lani je imel v začetku zadnjega tedna skoraj tri minute naskoka pred Alejandrom Valverdejem, zdaj ima 39 sekund prednosti pred Carapazom, 47 pred Carthyjem in 1:42 pred Danom Martinom (Israel Start Up Nation).



»Nisem preračunaval, koliko časa moram pridobiti proti tekmecem, vedel pa sem, da je zadnji vzpon izjemno zahteven in moram zanj prihraniti nekaj moči. Bolje je biti 39 sekund spredaj kot zadaj, naredili bomo vse, da majico pripeljemo v Madrid,« je o izplenu vožnje na čas dejal Roglič.

Vuelta se bo jutri nadaljevala z razgibano 14. etapi po hriboviti Galiciji (Lugo–Orense, 204,7 km). Rogliča in njegove pomočnike iz ekipe Jumbo Visma, ki je najmočnejša na dirki, podoben teren, hribovite, vendar ne izrazito gorske etape čakajo malodane do cilja v Madridu. Izjema je le predzadnja, 17. etapa s ciljem na 1965 metrov visoki Covatilli. Šele tam ga bomo lahko razglasili za zmagovalca 75. Vuelte, vendar mu po tem, kar je uprizoril v vožnji na čas, vsekakor dobro kaže.