Princesa Damjana in princ Čarli: Sva kot levi in desni čevelj

 

Njuna ljubezen se je začela v ansamblu Hot hot hot, v katerem je Čarli igral bas kitaro, njo pa so povabili kot pevko. »Zdel se mi je ikonična figura, a nisem pomislila, da bi se med nama lahko karkoli razvilo, pa tudi moški pri 40 so po navadi že oddani. Sama sem zaključila prvi zakon, iz katerega je vzniknila moja hči Taja. Uživala sva na nastopih, se med odmori zaklepetala in stekla nazaj na oder. On je končal drugi zakon, iz katerega ima hčerki Mašo in Reo. Bil je dober poslušalec, rada sem prisluhnila njegovim zgodbam. Spoznala sva se v obdobju osebnih preizkušenj in se skupaj prebijala čeznje. Glasba nama je bila v uteho. Kmalu sva se začela pogrešati med tednom. S Tajo sem živela na Polzeli, Čarli pa v Ljubljani. Nekega dne naju je z Reo obiskal. Taja je bila navdušena, da je moj prijatelj pripeljal s seboj tudi prijateljico zanjo. Gostila sem dve ljubi osebi in naslednji dan smo zaljubljeni zajtrkovali. Taja si je želela, da bi Rea ostala, tudi moje želje niso zaostajale za njenimi,« pove. Po nekaj mesecih sta se preselili v Ljubljano in zaživeli so skupaj. Kmalu sta oznanila poroko, še prej je stekla snubitev.

25 let zakona

»14. februarja 1996 sem pospravljala, kuhala in likala. Vstopil je in mi z resnejšim glasom rekel, naj se ustavim in ga pogledam. Pokleknil je, me prijel za roko in zasnubil. Poročila sva se 11. maja 1996 na gradu Snežnik, obkrožena s prijatelji, večinoma glasbeniki. Bil je čudovit dan! Matičar je vprašal Čarlija, ali je voljan, mene pa, ali sem pripravljena, in tedaj je po dvorani zažuborel smeh svatov, ki mi bo večno odzvanjal v ušesih. Začutila sem prikimavanje najini zvezi in srečna podpisala listine. Nedavno sva praznovala 25 let,« se spominja.

Vsi se radi družijo in so razširjena družina. Poleg dveh Čarlijevih hčera jo sestavljata še dve njegovi vnukinji, Nikolina in Izabela, zraven so še vsi partnerji, tako sta morala povečati mizo na terasi in v jedilnici. Samo iskrenost omogoča čiste odnose med dvema, ki dvigajo in peljejo naprej, in to jima veliko pomeni. »Zaljubljenost je zdaj ostala za ljubeznijo. Ljubezen pa nikoli ne zastane, obstane ali nastane. Ljubezen samo večno je. Ni bilo tako preprosto, saj smo gradili družino, ki je bila daleč od običajne. Sestavljena družina je izziv. Poleg naju s Tajo in Čarlijem z Mašo in Reo je bila zraven še preteklost obeh. Z njo sva se bolj ali manj uspešno spopadala vsak dan sproti. Pomembno je bilo, da sva bila dovolj trden temelj, ki ga preteklost ni mogla zamajati, čeprav sem bila tedaj še razmeroma mlada (25), Čarli pa že malce bolj zrel (41 let). Stariva in včasih se v naju prikrade grenak občutek iz tiste Adijeve (Smolar, op. p.) pesmi. Objameva se in si prikimava: »Boljš' ne bo. Zdaj in do konca, sam' gasa …« Lepo je biti v paru. Sva kot levi in desni čevelj. Desnega težko zamenjaš z levim, brez enega si bos, oba skupaj sta popoln par.«