Privežite se, nocoj se prehiteva po desni

Nekoč palčka, zdaj pa globalni znamki, se bosta nocoj v Portu merila za sveti gral evropskega nogometa. Manchester City v svojem prvem finalu lige prvakov lovi izmuzljivo lovoriko, Chelsea jo že ima in bo tretjič sodeloval v sklepnem dejanju sezone. Sinjemodri iz vzhodnega Manchestra so favoriti, za modre iz južnega Londona je to le mrtva črka na papirju.



Vloge favorita vendarle ne gre zanemariti. V zadnjih osmih finalih je vselej zmagal klub, ki je bolje kotiral na stavnicah. Zadnje presenečenje je uprizoril prav Chelsea, ko je leta 2012 sredi Allianz Arene premagal Bayern. Tokrat mu pripisujejo tretjinske možnosti (kvota za osvojitev naslova 2,57; City 1,44).





Kluba, ki izhajata iz deprivilegiranih delavskih okolij in sta se v huliganskih 80. letih večkrat znašla v črnih kronikah časopisov kot na športnih naslovnicah, sta se z bogatimi tujimi lastniki preobrazila v eminentni instituciji. Od leta 2004 sta skupaj osvojila deset od 17 naslovov angleških prvakov, vsak po pet.



Chelsea, ki ga je leta 2003 kupil ruski tajkun Roman Abramovič, ima večji mednarodni ugled kot City, ki je leta 2008 padel v roke šejkov iz Abu Dabija. Ob omenjeni lovoriki iz leta 2012 se lahko pohvali z nastopom v finalu leta 2008, ko je v Moskvi zmagal Manchester United, ter dvema naslovoma v evropski ligi (2013, 2019).





City je kljub silnim vlaganjem doživljal razočaranja, tudi v zadnjih štirih letih pod Pepom Guardiolo, ki so ga na Etihad pripeljali predvsem zato, da bi klubu prinesel evropsko slavo. Nocoj bo imel priložnost osvojiti tretjo lovoriko, potem ko mu je to uspelo z Barcelono v letih 2009 in 2011. Obakrat je v finalu premagal Manchester United.

Tudi zdaj ima v rokah močnejše adute s Kevinom De Bruynom na čelu. Ima sladke skrbi z izbiro enajsterice, v kateri verjetno ne bo najboljšega klubskega strelca Sergia Agüera, na klopi utegnejo začeti asi, kot so Gabriel Jesus, Raheem Sterling in Fernandinho. Agüero, ki je leta 2012 Cityju z golom v 94. minuti prinesel prvi naslov po letu 1968, bi lahko bil džoker, če stvari ne bodo šle po načrtih. Tako bi na najboljši način končal desetletno zgodbo v Angliji.



Chelsea mu ne bo ničesar podaril. Da mu Guardiolov sistem ne povzroča težav, je pokazal v zadnjih šestih tednih, ko je dvakrat premagal City, najprej v polfinalu pokala FA (1:0), potem še v prvenstvu (2:1). »Ne bi mogli imeti težjega nasprotnika,« se kakovosti tekmeca zaveda Guardiola, sicer vneti zbiralec srebrnine. V tej sezoni je osvojil premier league in ligaški pokal, skupaj ima v karieri 31 trofej kot trener, s Cityjem deset.


 

Tretjina sedežev zasedenih

Chelsea je s prihodom Thomasa Tuchla naredil velik premik in nizal zmage, res pa je na zadnjih štirih tekmah trikrat izgubil. »Uvrstitev v finale je velik uspeh. Ko enkrat prideš do sem, želiš pokazati največ. A na drugi strani je City, morda ta čas najboljše moštvo v Evropi in na svetu,« se višine letvice zaveda Nemec, ki je lani s PSG izgubil finale proti Bayernu.



Pred popravnim izpitom se je razveselil novice, da sta nared vratar Edouard Mendy in N'Golo Kante. »Pokazali smo že, da se lahko kosamo s Cityjem, v nogometu je vse mogoče, v finalu toliko bolj,« dodaja Tuchel, ki ima dilemo, ali naj v prvo postavo uvrsti tudi napadalca Kaija Havertza ali Christiana Pulišića, morda ju bo v ogenj poslal pozneje.

Cityjeva statistika v ligi prvakov je impresivna, na 12 tekmah je zmagal enajstkrat in enkrat igral neodločeno. Razliko v golih ima 25:4! Chelsea? Tudi spoštovanja vredno – 11 tekem, osem zmag, trije remiji in poraz; razlika v golih 22:4. Obeta se prava (taktična) poslastica pred 16.500 navijači.