Vulkana na La Palmi
Rana se zlepa ne bo zacelila
Izliv lave v morje je dober znak, saj bi lahko ta v prihodnje polzela po isti poti, toda agonije še ni konec.
Odpri galerijo
6,5 kilometra loči osrednji krater od obale. FOTO: Nacho Doce/Reuters
Deset dni po izbruhu ognjenika Cumbre Vieja na La Palmi je gmota staljene kamnine v noči na sredo dosegla Atlantski ocean. Ob polzenju s pečine se je lava zajedla v morje in oblikovala približno pol kilometra široko delto. Civilna zaščita je svetovala prebivalcem, naj se zaradi strupenih plinov, ki lahko nastanejo ob stiku razbeljenega vulkanska materiala z morsko vodo, ne zadržujejo na prostem.
Odkar se je po pol stoletja v Španiji prebudil kopenski vulkan, so stroka, lokalne oblasti in mediji ugibali, kdaj bo rdeče-črna reka dosegla rob otoka. In vendar se je uničujoča pot 50 milijonov kubičnih metrov lave, kolikor jih je do zdaj izbruhal ognjenik, pokazala za precej nepredvidljivo. Sprva naglo napredovanje ognjeniške gmote, ki je dosegla tudi hitrost do 700 metrov na uro, se je sredi prejšnjega tedna upočasnilo; ni bilo izključeno, da lava ne bo dosegla morja. Toda v soboto se je sesedel del osrednjega vulkanskega stožca in talina je ponovno dobila pospešek. Ko je obšla še zadnjo večjo vzpetino (Montaña de Todoque), jo je do oceana ločil le rodovitni priobalni pas, kjer je, preden je ob 23. uri po lokalnem času zdrsnila s pečine, opustošila še dragocene nasade bananovcev.
Ob izlitju v ocean se je po poročanju spletišča El Español oblikoval črn oblak, nanos lave pa je v slabi uri dosegel višino 50 metrov. Kot naj bi bilo v takih primerih običajno, se je spremenila tudi barva morja. Civilna zaščita se je na potencialno nevaren stik lave s slano vodo pripravljala od začetka; zaradi možnih eksplozij in nastajanja škodljivih plinov za zdravje so pred dnevi prepovedali dostop do območja, bližnjim prebivalcem pa danes svetovali, naj se raje zadržujejo med štirimi stenami. Opomin, kako nevarni so lahko takšni izpusti, je smrtna žrtev, ki jo je zahtevala erupcija vulkana Teneguía leta 1971. Kakovost zraka danes po navedbah lokalnih oblasti ni bila vprašljiva.
Izliv ognjeniškega materiala v morje je dober znak, saj bi lahko v prihodnje lava večinoma povzela po tej poti, toda agonije še ni konec. Stroka je opozorila, da je izbruh šele na začetku in lahko pokaže še mnogo obrazov. Kdaj bi se razmere lahko umirile, ni mogoče zanesljivo sklepati le po trajanju prejšnjih izbruhov na Kanarskih otokih – torej več tednov ali celo mesecev.
Spektakularne, skoraj nezemeljske podobe naravnega pojava puščajo za seboj izbrisane vasi in osebne stiske. Gmota lave, ki se je v torek popoldne razprostirala na 267 hektarih jugozahodnega dela La Palme, je kot v počasnem posnetku uničila najmanj 656 objektov, večinoma hiš, kilometre cest, drugo infrastrukturo in kmetijske površine – tudi bananovcev, ki so osrednji gospodarski steber na tem delu Kanarskih otokov. Na varno je bilo preseljenih približno 6000 otočanov.
»V tej situaciji bi se vsak počutil nemočnega, ničesar ne moreš storiti,« je v pogovoru za Delo dejal predstavnik za odnose z javnostmi gasilske brigade La Palma Roberto Nazco. »Požar lahko spraviš pod nadzor, vulkana pa ne.« V prvih dneh so bile naloge gasilcev in civilne zaščite povezane s preseljevanjem ljudi na varno in njihovim spremljanjem na ogrožena območja, ko se je ponudila kratka priložnost, da se – nekateri še zadnjič – vrnejo domov in vzamejo najnujnejše stvari. Trenutno pomagajo predvsem pri odstranjevanju pepela in drugega piroklastičnega materiala, ki bi zaradi teže lahko povzročil dodatno škodo.
»To je velikanska nesreča za otok. Lava je pokopala več kot štiristo domov, ljudje so izgubili vse. Le nekaj jih je lahko rešilo del premoženja. Nekateri so pograbili fotografije, drugi so nosili hladilnike ... Vsak je bil svet zase,« je dogajanje opisal Nazco.
Španska vlada je v torek sprostila 10,5 milijona evrov nujne pomoči žrtvam naravne nesreče. Sredstva bodo namenjena za nakup stanovanj in podporo prizadetim družinam pri nakupu osnovnih potrebščin. Že prej so otok razglasili za območje naravne katastrofe, s čimer bo ta upravičen do dodatnih finančnih sredstev. Zanemariti ne gre niti izrazov solidarnosti in nabirk, ki prihajajo iz vseh delov države. »Ljudem, ki so ostali brez vsega, je treba pomagati obnoviti življenje,« je bil jasen Nazco. »Toda to rano, iz katere krvavi La Palma, bo težko zaceliti vsem.«
Odkar se je po pol stoletja v Španiji prebudil kopenski vulkan, so stroka, lokalne oblasti in mediji ugibali, kdaj bo rdeče-črna reka dosegla rob otoka. In vendar se je uničujoča pot 50 milijonov kubičnih metrov lave, kolikor jih je do zdaj izbruhal ognjenik, pokazala za precej nepredvidljivo. Sprva naglo napredovanje ognjeniške gmote, ki je dosegla tudi hitrost do 700 metrov na uro, se je sredi prejšnjega tedna upočasnilo; ni bilo izključeno, da lava ne bo dosegla morja. Toda v soboto se je sesedel del osrednjega vulkanskega stožca in talina je ponovno dobila pospešek. Ko je obšla še zadnjo večjo vzpetino (Montaña de Todoque), jo je do oceana ločil le rodovitni priobalni pas, kjer je, preden je ob 23. uri po lokalnem času zdrsnila s pečine, opustošila še dragocene nasade bananovcev.
Ob izlitju v ocean se je po poročanju spletišča El Español oblikoval črn oblak, nanos lave pa je v slabi uri dosegel višino 50 metrov. Kot naj bi bilo v takih primerih običajno, se je spremenila tudi barva morja. Civilna zaščita se je na potencialno nevaren stik lave s slano vodo pripravljala od začetka; zaradi možnih eksplozij in nastajanja škodljivih plinov za zdravje so pred dnevi prepovedali dostop do območja, bližnjim prebivalcem pa danes svetovali, naj se raje zadržujejo med štirimi stenami. Opomin, kako nevarni so lahko takšni izpusti, je smrtna žrtev, ki jo je zahtevala erupcija vulkana Teneguía leta 1971. Kakovost zraka danes po navedbah lokalnih oblasti ni bila vprašljiva.
Izliv ognjeniškega materiala v morje je dober znak, saj bi lahko v prihodnje lava večinoma povzela po tej poti, toda agonije še ni konec. Stroka je opozorila, da je izbruh šele na začetku in lahko pokaže še mnogo obrazov. Kdaj bi se razmere lahko umirile, ni mogoče zanesljivo sklepati le po trajanju prejšnjih izbruhov na Kanarskih otokih – torej več tednov ali celo mesecev.
Gmote lave so na poti do oceana uničile več kot 650 objektov, predvsem stanovanjskih hiš, a tudi šolo in cerkev. Foto Nacho Doce/Reuters
Vulkana ne moreš nadzirati
Spektakularne, skoraj nezemeljske podobe naravnega pojava puščajo za seboj izbrisane vasi in osebne stiske. Gmota lave, ki se je v torek popoldne razprostirala na 267 hektarih jugozahodnega dela La Palme, je kot v počasnem posnetku uničila najmanj 656 objektov, večinoma hiš, kilometre cest, drugo infrastrukturo in kmetijske površine – tudi bananovcev, ki so osrednji gospodarski steber na tem delu Kanarskih otokov. Na varno je bilo preseljenih približno 6000 otočanov.
»V tej situaciji bi se vsak počutil nemočnega, ničesar ne moreš storiti,« je v pogovoru za Delo dejal predstavnik za odnose z javnostmi gasilske brigade La Palma Roberto Nazco. »Požar lahko spraviš pod nadzor, vulkana pa ne.« V prvih dneh so bile naloge gasilcev in civilne zaščite povezane s preseljevanjem ljudi na varno in njihovim spremljanjem na ogrožena območja, ko se je ponudila kratka priložnost, da se – nekateri še zadnjič – vrnejo domov in vzamejo najnujnejše stvari. Trenutno pomagajo predvsem pri odstranjevanju pepela in drugega piroklastičnega materiala, ki bi zaradi teže lahko povzročil dodatno škodo.
»To je velikanska nesreča za otok. Lava je pokopala več kot štiristo domov, ljudje so izgubili vse. Le nekaj jih je lahko rešilo del premoženja. Nekateri so pograbili fotografije, drugi so nosili hladilnike ... Vsak je bil svet zase,« je dogajanje opisal Nazco.
Lava iz ognjenika La Palma je dosegla morje. FOTO: Borja Suarez/Reuters
Pomoč z različnih koncev
Španska vlada je v torek sprostila 10,5 milijona evrov nujne pomoči žrtvam naravne nesreče. Sredstva bodo namenjena za nakup stanovanj in podporo prizadetim družinam pri nakupu osnovnih potrebščin. Že prej so otok razglasili za območje naravne katastrofe, s čimer bo ta upravičen do dodatnih finančnih sredstev. Zanemariti ne gre niti izrazov solidarnosti in nabirk, ki prihajajo iz vseh delov države. »Ljudem, ki so ostali brez vsega, je treba pomagati obnoviti življenje,« je bil jasen Nazco. »Toda to rano, iz katere krvavi La Palma, bo težko zaceliti vsem.«
