Ratko Mladić stopil pred sodnike (FOTO)

Na Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča v Haagu se je po več preložitvah danes začel prizivni postopek na sojenju bivšemu poveljniku sil Republike Srbske generalu Ratku Mladiću, ki je bil leta 2017 na prvi stopnji obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v BiH.

Obravnava bi morala potekati že marca, a so jo večkrat preložili, tako zaradi obsojenčeve operacije kot tudi zaradi omejitev gibanja zaradi pandemije covida 19.

Na obravnavi je danes prisoten tudi Mladić, ki tako kot sodniki, odvetniki in drugi v večinoma prazni sodni dvorani zaradi pandemije nosi zaščitno masko. Mladić (77) je zavarovan tudi s steklenimi zidovi na treh straneh.

V sredo bo spregovoril

Predsedujoča sodnica Prisce Matimbe Nyambe je uvodoma predstavila glavne ugotovitve prvostopenjske razsodbe ter pojasnila potek dvodnevne obravnave. Pri tem je povedala, da bodo po enournih nastopih obeh strani sledili enourni premori. V sredo naj bi sodnike nagovoril tudi Mladić, ni pa še jasno, ali bo v sodni dvorani ali bo imel nagovor prek video povezave.

Sodnica je spomnila, da je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na prvi stopnji 22. novembra 2017 zdaj 77-letnega Mladića obsodilo na dosmrtni zapor. Kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike Srbske ga je spoznalo za krivega genocida v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva in zaradi zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad, med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Za krivega ga je spoznalo v desetih točkah obtožnice od 11.

Za krivega ga ni spoznalo samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH. Razsodilo je, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Pritožili so se vsi

Na obsodbo sta se 18. marca 2018 pritožila tako obramba kot tožilstvo. Mladićevi odvetniki so zaradi »številnih postopkovnih napak« zahtevali razveljavitev sodbe, ponovitev sojenja ali znižanje kazni. Tožilstvo pa zahteva, da sodišče Mladića spozna za krivega tudi za genocid v omenjenih občinah na zahodu BiH leta 1992.

Nato je besedo dobil predstavnik obrambe Dragan Ivetić, ki je za zapisnik izrazil nasprotovanje obravnavi, ker da Mladić zaradi zmanjšane sposobnosti zaradi slabega zdravja ni sposoben ustrezno sodelovati in ker se ni bil niti sposoben ustrezno pripraviti. To zahtevo so sicer sodniki še pred začetkom obravnave zavrnili. Dejal je še, da želijo ponovitev obravnave, in to šele, potem ko bo sodišče opravilo razpravo o sposobnosti Mladića za sojenje.

Spomnil je tudi, da se glavni odvetnik obrambe Branko Lukić in pravni svetovalec Boris Zorko prav zato obravnave ne udeležujeta, saj se ne strinjata z njenim potekom pod omenjenimi pogoji.

Po nastopu obrambe bo na njene argumente odgovorilo tožilstvo, ki bo nato predstavilo tudi svoje argumente. Pritožbeni senat odločitve sicer ne bo še sprejel, končno pravnomočno sodbo je pričakovati v prvi polovici prihodnjega leta. Sodniki lahko prvostopenjsko sodbo potrdijo v celoti ali jo delno spremenijo, lahko jo tudi razveljavijo in odredijo novo sojenje. Obravnavo je mogoče spremljati na spletni stani sodišča s polurnim zamikom.

Mladića, enega najbolj odgovornih za zločine med krvavo vojno v BiH, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, so prijeli 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji, potem ko je bil 16 let na begu. Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016.