Razkrivamo sodbo vrhovnega sodišča o kreditih v frankih
Gibanja tečaja franka se ni dalo napovedati, o pojasnilni dožnosti naj se odloča v vsakem posameznem primeru.
Odpri galerijo
Odločitev o posojilih v frankih. FOTO: Shutterstock
»Vrhovno sodišče je v zadnji odločbi razveljavilo odločitev Višjega sodišča o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih zaradi neustrezne izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke kot materialnopravno napačno,« so sporočili iz Združenja bank. Imetniki posojil v frankih so po sobi višjega sodišča množično vlagali tožbe in zahtevali ničnost pogodb, v več primerih je bilo dosojeno, da so pogodbe nične. Spor se je preselil na vrhovno sodišče, ki je vrhovna sodna instanca.
Gre za tožbo posojilojemalca proti Sparkasse za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Prvostopenjsko sodišče je zahtevek zavrnilo, pritožbi posojilojemalca pa je drugostopenjsko sodišče ugodilo in sodbo spremenilo, tako da se ugotovi, da je pogodba nična. Vrhovno sodišče pa je zdaj sodbo višjega sodišča razveljavilo, tako da bo višje sodišče moralo ponovno odločati.
Takšno odločitev vrhovnega sodišča sem pričakoval, je komentiral odvetnik posojilojemalca Robert Preininger: »Višja sodišče je namreč storilo napako, in sicer so šteli, da za ničnost pogodbe zadošča samo ugotovitev dejstva, da banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti brez drugega pogoja znatnega neravnotežja, ki mora biti prav tako izpolnjen.«
Povedano drugače; niso upoštevali kriterijev, ki jih je postavilo vrhovno sodišče letos maja, ko je prvič razveljavilo ničnost pogodbe.
Od majske sodbe višje sodišče odloča drugače. Preininger pričakuje, da bo višje sodišče ugodilo njegovi pritožbi, vendar sodbe ne bo spremenilo, ampak jo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
»Sila nenavadno je, da je vrhovno sodišče v tej zadevi odločilo v izjemno kratkem času, v nekaj mesecih. Mi pa na njihovo odločitev čakamo leto in pol. Zdaj namreč smo uspeli z revizijo, ki sicer formalno še ni bila vročena, in je bila vložena marca 2017,« je povedal Preininger. Gre za spor posojilojemalca proti Novi KBM, kjer posojilojemalec prav tako zahteva ničnost pogodb. Posojilojemalec je v tem primeru izgubil tako na prvi kot drugi stopnjo, vrhovno sodišče pa je obe sodbi razveljavilo zaradi kršenja pravic do poštenega sojenja.
Sodbo objavljamo tukaj:
Združenje frank se je trudilo, za sprejem sistemskega zakona, med drugim so lobirali tudi pri predsedniku vlade.
V nekaterih državah so težave imetnikov posojil, tem se kljub odplačevanju posojil glavnica merjeno v evrih ni zniževala, reševali z zakonom.
Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi izpostavilo, da posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe ali pogodbenega določila, če pogodbeno določilo ni nepošteno, ampak zgolj nejasno. Jasni in razumljivi pogodbeni pogoji po mnenju Vrhovnega sodišča ne morejo biti predmet ocene (ne)poštenosti.
Preberite tudi: Kateri poslanci so najemali posojila v frankih
Pri presoji kreditnih pogodb v švicarskih frankih morajo sodišča upoštevati, da slovenska potrošniška zakonodaja pojasnilne dolžnosti ni podrobneje urejala in ni predpisovala specifičnih zahtev oziroma načina pravilne izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Zahtev oziroma načina pa prav tako ne ureja Sodišče Evropske Unije v zadevi Andriciuc in ni urejala Banka Slovenije v svojih dopisih. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti je torej predmet presoje sodišča v vsaki posamezni zadevi posebej ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin te zadeve. Pri tem morebitna odsotnost predloženih simulacij v nobenem primeru ne sme biti odločilna.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekt, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje. Kot lahko človekovo svobodo in dostojanstvo ogroža premajhna skrb zanj, ima lahko enak učinek tudi pretirana skrb. Prav ravnotežje med enim in drugim pa izraža pojasnilna dolžnost, torej mehanizem, ki potrošniku omogoči seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo.
Prav tako je Vrhovno sodišče potrdilo, da Banka Slovenije v svojih publikacijah ni mogla napovedati apreciacije švicarskega franka, do katere je prišlo zlasti leta 2011 in leta 2015. Namreč zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe menjalnega tečaja niso mogoče. V sami naravi tveganja je nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja. Za strokovnjake je vpliv določenih dejavnikov do določene mere predvidljiv, noben strokovnjak pa ne more predvideti enostranskih ukrepov, kakršen je bil ukrep švicarske centralne banke iz leta 2015, ki je imel odločilen vpliv na vrednost švicarskega franka.
Gre za tožbo posojilojemalca proti Sparkasse za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Prvostopenjsko sodišče je zahtevek zavrnilo, pritožbi posojilojemalca pa je drugostopenjsko sodišče ugodilo in sodbo spremenilo, tako da se ugotovi, da je pogodba nična. Vrhovno sodišče pa je zdaj sodbo višjega sodišča razveljavilo, tako da bo višje sodišče moralo ponovno odločati.
Odvetnik posojilojemalca: pričakovano
Takšno odločitev vrhovnega sodišča sem pričakoval, je komentiral odvetnik posojilojemalca Robert Preininger: »Višja sodišče je namreč storilo napako, in sicer so šteli, da za ničnost pogodbe zadošča samo ugotovitev dejstva, da banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti brez drugega pogoja znatnega neravnotežja, ki mora biti prav tako izpolnjen.«
Povedano drugače; niso upoštevali kriterijev, ki jih je postavilo vrhovno sodišče letos maja, ko je prvič razveljavilo ničnost pogodbe.
Od majske sodbe višje sodišče odloča drugače. Preininger pričakuje, da bo višje sodišče ugodilo njegovi pritožbi, vendar sodbe ne bo spremenilo, ampak jo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.
»Sila nenavadno je, da je vrhovno sodišče v tej zadevi odločilo v izjemno kratkem času, v nekaj mesecih. Mi pa na njihovo odločitev čakamo leto in pol. Zdaj namreč smo uspeli z revizijo, ki sicer formalno še ni bila vročena, in je bila vložena marca 2017,« je povedal Preininger. Gre za spor posojilojemalca proti Novi KBM, kjer posojilojemalec prav tako zahteva ničnost pogodb. Posojilojemalec je v tem primeru izgubil tako na prvi kot drugi stopnjo, vrhovno sodišče pa je obe sodbi razveljavilo zaradi kršenja pravic do poštenega sojenja.
Sodbo objavljamo tukaj:
Sodba VS Foto Sodišče
Združenje frank se je trudilo, za sprejem sistemskega zakona, med drugim so lobirali tudi pri predsedniku vlade.
V nekaterih državah so težave imetnikov posojil, tem se kljub odplačevanju posojil glavnica merjeno v evrih ni zniževala, reševali z zakonom.
Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi izpostavilo, da posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe ali pogodbenega določila, če pogodbeno določilo ni nepošteno, ampak zgolj nejasno. Jasni in razumljivi pogodbeni pogoji po mnenju Vrhovnega sodišča ne morejo biti predmet ocene (ne)poštenosti.
Preberite tudi: Kateri poslanci so najemali posojila v frankih
O posojilnih dolžnostih
Pri presoji kreditnih pogodb v švicarskih frankih morajo sodišča upoštevati, da slovenska potrošniška zakonodaja pojasnilne dolžnosti ni podrobneje urejala in ni predpisovala specifičnih zahtev oziroma načina pravilne izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Zahtev oziroma načina pa prav tako ne ureja Sodišče Evropske Unije v zadevi Andriciuc in ni urejala Banka Slovenije v svojih dopisih. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti je torej predmet presoje sodišča v vsaki posamezni zadevi posebej ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin te zadeve. Pri tem morebitna odsotnost predloženih simulacij v nobenem primeru ne sme biti odločilna.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekt, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje. Kot lahko človekovo svobodo in dostojanstvo ogroža premajhna skrb zanj, ima lahko enak učinek tudi pretirana skrb. Prav ravnotežje med enim in drugim pa izraža pojasnilna dolžnost, torej mehanizem, ki potrošniku omogoči seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo.
Tečaja franka ni bilo mogoče napovedati
Prav tako je Vrhovno sodišče potrdilo, da Banka Slovenije v svojih publikacijah ni mogla napovedati apreciacije švicarskega franka, do katere je prišlo zlasti leta 2011 in leta 2015. Namreč zanesljive in natančne napovedi glede obdobja in obsega spremembe menjalnega tečaja niso mogoče. V sami naravi tveganja je nepoznavanje prihodnosti in neobvladovanje dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo tveganja. Za strokovnjake je vpliv določenih dejavnikov do določene mere predvidljiv, noben strokovnjak pa ne more predvideti enostranskih ukrepov, kakršen je bil ukrep švicarske centralne banke iz leta 2015, ki je imel odločilen vpliv na vrednost švicarskega franka.
