Reševanje vojaka Urha: v tem življenju ga Egipt ne vidi več

Urh Kastelic in Tilen Kodrin se bosta v zgodovino turizma v Kairu zapisala kot prva, ki sta tam preživela deset dni, a piramid nista videla ... Njuna puščavska saga se je končala, vratar Kastelic je že v domovini, levo krilo Kodrin se je pridružil rokometni reprezentanci, ki nadaljuje najbolj čudno svetovno prvenstvo. »V tem življenju me Egipt ne vidi več,« pove Kastelic, ki so se mu sanje o nastopu na mundialu sesule kot hiša iz kart ...


  
Nekaj kronologije. Reprezentanca je iz Zagreba v Kairo odpotovala v torek, 12. januarja, dva dni pred prvo tekmo z Južno Korejo na 17. svetovnem prvenstvu. Na letalu sta bila med 19 igralci tudi Kastelic in Kodrin, zadnja, ki sta v Sloveniji prebolela koronavirus.



Vsi so ob prihodu že na letališču opravili hitri test in vsi bili negativni. Sledila je vožnja z avtobusom do hotela v Aleksandriji, kjer je Slovenija odigrala prvi del SP. Ob prihodu v hotel so vsi opravili PCR test in v sobah čakali rezultate. Ti so naslednje jutro pri Kastelicu in Kodrinu pokazali pozitivno vrednost. Besedo prepuščamo 24-letnemu Kastelicu, ki se je javil po telefonu iz Frankfurta:


 

Posluha ni bilo

»V Sloveniji je bil najin test negativen, kot je povedal reprezentančni zdravnik Sašo Djurić, je bil veljaven po pravilih Mednarodne zdravstvene organizacije, saj deset dni po ugotovljeni okužbi nisi več kužen. Na Mednarodno rokometno zvezo (IHF) smo v vednost poslali mail, kjer smo razložili situacijo. Če bi bila kužna, bi namreč okužila vso reprezentanco, saj sva pred tem igrala proti Nizozemcem. Zelo sem bil vesel, da sem še ravno pravi čas premagal korono in sem lahko šel zraven. A ko smo pristali v Egiptu, se je vse skupaj šele začelo. Na letališču v Kairu je bil test negativen. Potem smo v Aleksandriji opravili še PCR test in ta je bil pri naju s Kodrinom pozitiven. Naši so želeli tamkajšnjim ljudem pojasniti, kakšna je situacija, ampak ni bilo posluha. Oba sva bila dva dni zaprta vsak v svoji sobi, nakar je prišel rešilni avto in naju odpeljal kakih 300 kilometrov stran,« je začetek zgodbe opisal Kastelic.


 

Brez vode in interneta

Ni mogel niti slutiti, kako se bo razvijalo naprej. »Rekli so, da naju bodo poslali na dodatne preiskave, ampak zaprli so naju v neko staro hišo. To je bila katastrofa, ne znam dobro opisati. Vsak je moral biti v svojem nadstropju, ni bilo interneta, tudi tople vode ne. Bilo je umazano. Nekako se nama je uspelo javiti reprezentančnemu direktorju Urošu Mohoriču, ki je takoj ukrepal. Eno noč sva sicer prespala v tej hiši, naslednje jutro so nama naredili preiskave, CT pljuč, kri ... Vsi izvidi so bili super, korona nama ni pustila nobenih posledic. Zatem so naju odpeljali v hotel v Kairu, ki je bil sicer dober, ampak tam sva bila zaprta in nihče nama ni nič povedal. V nedeljo sva opravila prvi test in bila negativna, v torek pa drugega in pri meni se je zakompliciralo, test je bil nejasen, niti pozitiven niti negativen. Tilen je potem tisti dan šel nazaj v reprezentanco, jaz pa sem moral čakati še en test, ki je bil spet pozitiven. Po tem bi moral čakati nove tri dni, da bi imel možnost še enega testa, po tem pa bi bil še eden čez dva dni. Torej bi bil zaprt še nadaljnjih pet dni. V dogovoru z vodstvom reprezentance smo se odločili, da je bolje, če grem domov. A ko sem imel že vse "spakirano", me niso hoteli izpustiti iz recepcije. Skoraj bi zamudil let. Na srečo je naše veleposlaništvo poklicalo egiptovskega ministra za zdravje, ki mi je dovolil oditi,« je Kastelic za las ušel novi karanteni.


 

Okužena sodnika Sok in Lah

Čeprav je Kodrin šel, zadnje dni v hotelu ni preživel sam. »Okužena sta bila tudi naša sodnika David Sok in Bojan Lah, bili smo skupaj. Za njiju je bilo dobro, da sta bila izolirana v hotelu, saj sta bila prvič okužena in ko bosta prebolela bolezen, se bosta lahko vrnila na igrišče. Pri meni je bilo drugače, sam se že prebolel covid-19 in bil popolnoma zdrav zaprt v sobi. Za rokometaša je januar glavni mesec v letu in zares sem si želel igrati. Razmišljaš, zakaj in kako se mi je lahko to zgodilo. V Egiptu ne govorijo angleško, zdravnike sprašuješ, a ti nihče ne zna nič povedati. Vsak dan upaš, da boš šel jutri domov, ampak ta jutri ne pride. Težko je,« so ure počasi kot dnevi minevali Kastelicu, ki si bo današnjo tekmo s Švedsko ogledal doma po televiziji, jutri pa bo odpotoval v Nemčijo, kjer igra za tamkajšnji Göppingen.



S Kodrinom med izolacijo nista stala križemrok, prepričala sta osebje, da jima je priskrbelo uteži in sta si v sobi uredila mini fitnes, da sta ohranjala formo. »Na televiziji so bili samo trije programi, tekem Slovenije pa niso prenašali. Internetna povezava je bila slaba. Videla sva samo prvi polčas proti Koreji in zadnjo tekmo z Makedonijo. Čakaš ves dan, da boš gledal tekmo, potem pa nič. Še dobro, da sva bila lahko s Tilnom potem skupaj v sobi, veliko sva se pogovarjala o vsem mogočem, veliko trenirala. Ko je bil dober internet, sva klicala rokometne prijatelje v Slovenijo, da so nama povedali, kako so naši igrali,« sta komunikacijske ovire nekako preskakovala slovenska Indiana Jonesa.
 

Na cesti zakon močnejšega

Če lahko najde kaj dobrega v slabem, je s Tilnom vzpostavil skoraj bratovski odnos, pa tudi vnuki bodo z odprtimi usti poslušali njune zgodbe ...  »Mogoče jim bo najbolj zanimiva izkušnja, ko so naju z rešilcem peljali v Kairo, kjer živi 20 milijonov ljudi, promet pa deluje po zakonu močnejšega. Sprva se sploh nisem pripasal, v drugo sem se dvojno. Bilo je grozno, ne vem, kako sploh kdo preživi ta kaos,« se je kot na vlaku smrti počutil Krčan in dodal morda še bolj bizarno zgodbo: »Ko me je šofer peljal na letališče, se je izgubil in kar sredi avtoceste ustavil avto ter spraševal za smer. Vzel sem njegov telefon in mu prižgal navigacijo, da sva naposled našla pot. Spet sem skoraj zamudil.«



Za Kodrina je vesel. »Vsaj on se je pridružil ekipi in bo lahko še igral. Zame ni tako tragično, saj Urban Lesjak super brani, tudi Klemen Ferlin še ni pokazal vsega. Moja odsotnost se ne bo poznala, konec koncev že deset dni nisem imel resnega treninga, pred tem pa sem bil v karanteni v Sloveniji,« se je z okoliščinami sprijaznil Kastelic, ki bo morda priložnost dočakal poleti na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer bodo stvari gotovo bolj urejene.


 

Mehurček poln lukenj

»V Egiptu je zmeda. Švedski krožni napadalec Anton Lindskog je bil prvič pozitiven 6. januarja, pa je nazadnje že igral. Tudi Šved Hampus Wanne je bil pozitiven, zdaj je prvo krilo prvenstva. Odvisno, kakšen test ti naredijo, na stvari pa gledajo samo črno-belo. Neki Danec se je okužil že pred mesecem in pol, pa je bil spet pozitiven, kar ni logično. Nisem prepričan, da bodo prvenstvo izpeljali do konca, zdaj je okuženih že nekaj sodnikov, prav mogoče je, da so virus prenesli na igralce. Lah in Sok sta se okužila v Egiptu, toliko o nepredušnosti mehurčkov.«



V desetih dneh ni videl piramid, sfinge ... »Spoznal sem samo pot od Kaira do Aleksandrije. Ob njej pa res vidiš, kako ubogi so ti ljudje, čista revščina. Zdaj na vse skupaj gledam kot na neko novo izkušnjo, vmes pa sva bila s Tilnom nekajkrat na robu živčnega zloma.«