Roglič brani zmago, Pogačar pa bi poravnal račune
Valonska stara dama, ki je bila lani zgodovinska za Slovenijo, bo tudi danes vrhunec izjemnih bitk v Ardenih
Odpri galerijo
Nepozabno, Julian Alaphilippe je lani v Liegeu dvignil roke, zmagal pa je Primož Roglič. FOTO: Kristof Van Accom/AFP
Slovenski kolesarski navdušenci bržkone nikoli ne bodo pozabili zaključka lanske dirke Liege–Bastogne–Liege, na kateri je Julian Alaphilippe (Deceuninck Quick Step) že dvignil roke v znak zmage, vendar ga je na ciljni črti prehitel Primož Roglič (Jumbo Visma). Za nameček so Francoza zaradi nepravilnosti v šprintu diskvalificirali in slovenski izkupiček je bil sanjski – 1. Roglič, 3. Tadej Pogačar (UAE), 4. Matej Mohorič (Bahrain Victorious). Danes bomo videli, ali je na valonskih cestah mogoče ponoviti takšen podvig.
La Doyenne (stara dama), ki so jo prvič priredili leta 1892, se vrača v svoji spomladanski podobi. Lani je bila zaradi pandemije dirka na sporedu 4. oktobra in sta se na njej Roglič in Pogačar udarila zadnjič v zgodovinski sezoni 2020, le dva tedna po srditem boju za zmago na Touru, ki ga je dobil tedaj še 21-letni Komendčan. Zmaga v Liegeu je bila za slovensko kolesarstvo prva na enem od petih spomenikov (mednje sodijo še dirke Milano–Sanremo, po Flandriji, Pariz–Roubaix in po Lombardiji), Roglič pa je z njo vstal kot feniks iz pepela, potem ko je v Franciji tik pred zdajci ostal brez rumene majice.
Letos so bile okoliščine pred dirko precej drugačne, do revanše na Touru sta še dva meseca, Liege pa je zadnji preizkus moči med Rogličem in Pogačarjem, preden se bosta 26. junija spet srečala na štartu »velike pentlje« v Brestu. To ne spremeni njunih ambicij, oba bi rada zmagala. Roglič mora za to ponoviti lanski dosežek, Pogačar pa upati, da bo imel več sreče kot lani. Nikoli ne bomo vedeli, kako bi se razpletla dirka, če Alaphilippe ne bi nepravilno oviral mlajšega od slovenskih asov ter njegovega vrstnika Marca Hirschija, ki sta bila v naletu, a sta morala v odločilnem trenutku prenehati poganjati.
To pa ni edini duh, ki ga bo poskušal na 259,5 km dolgi preizkušnji čez 11 ardenskih klancev (4500 višinskih metrov) pokopati Pogačar. Pekli ga še odločitev, da z moštvenimi kolegi iz ekipe UAE ni smel nastopiti na sredini Valonski puščici, ker sta bila dva člana ekipe, kot se je izkazalo kasneje, lažno pozitivna na koronskih testih.
Tokrat so bili tudi uradni testi negativni in Pogačar bo poskušal poravnati račune za lani. Kot kaže, bo imel v ključnih trenutkih spet opravka z istimi tekmeci. Prva stavniška favorita sta Alaphilippe in Roglič, ki sta v sredo uprozorila izjemen dvoboj na Mur de Huy, v katerem je bil boljši svetovni prvak. Tu bo tudi Hirschi, vendar ne kot Pogačarjev tekmec, temveč moštveni kolega, saj je iz ekipe Sunweb prestopil k UAE.
Ko bo šla karavana 36 km pred ciljem na vzpon na La Redoute (2 km, 8,9 odstotka povprečni naklon) in nato še v zadnji klanec Cote de la Roche-aux-Faucons (1,3 km, 11 odstotkov) 14 km pred ciljem, ne gre prezreti v sredo tretjeuvrščenega Alejandra Valverdeja. Španski kolesarski dedek danes praznuje 41. rojstni dan in še vedno deluje vrhunsko – lovil bo svojo 5. zmago v Liegeu, s katero bi se izenačil z nesmrtnim Eddyjem Merckxom.
La Doyenne (stara dama), ki so jo prvič priredili leta 1892, se vrača v svoji spomladanski podobi. Lani je bila zaradi pandemije dirka na sporedu 4. oktobra in sta se na njej Roglič in Pogačar udarila zadnjič v zgodovinski sezoni 2020, le dva tedna po srditem boju za zmago na Touru, ki ga je dobil tedaj še 21-letni Komendčan. Zmaga v Liegeu je bila za slovensko kolesarstvo prva na enem od petih spomenikov (mednje sodijo še dirke Milano–Sanremo, po Flandriji, Pariz–Roubaix in po Lombardiji), Roglič pa je z njo vstal kot feniks iz pepela, potem ko je v Franciji tik pred zdajci ostal brez rumene majice.
Letos so bile okoliščine pred dirko precej drugačne, do revanše na Touru sta še dva meseca, Liege pa je zadnji preizkus moči med Rogličem in Pogačarjem, preden se bosta 26. junija spet srečala na štartu »velike pentlje« v Brestu. To ne spremeni njunih ambicij, oba bi rada zmagala. Roglič mora za to ponoviti lanski dosežek, Pogačar pa upati, da bo imel več sreče kot lani. Nikoli ne bomo vedeli, kako bi se razpletla dirka, če Alaphilippe ne bi nepravilno oviral mlajšega od slovenskih asov ter njegovega vrstnika Marca Hirschija, ki sta bila v naletu, a sta morala v odločilnem trenutku prenehati poganjati.
Valverde lovi Merckxa
To pa ni edini duh, ki ga bo poskušal na 259,5 km dolgi preizkušnji čez 11 ardenskih klancev (4500 višinskih metrov) pokopati Pogačar. Pekli ga še odločitev, da z moštvenimi kolegi iz ekipe UAE ni smel nastopiti na sredini Valonski puščici, ker sta bila dva člana ekipe, kot se je izkazalo kasneje, lažno pozitivna na koronskih testih.
Tokrat so bili tudi uradni testi negativni in Pogačar bo poskušal poravnati račune za lani. Kot kaže, bo imel v ključnih trenutkih spet opravka z istimi tekmeci. Prva stavniška favorita sta Alaphilippe in Roglič, ki sta v sredo uprozorila izjemen dvoboj na Mur de Huy, v katerem je bil boljši svetovni prvak. Tu bo tudi Hirschi, vendar ne kot Pogačarjev tekmec, temveč moštveni kolega, saj je iz ekipe Sunweb prestopil k UAE.
Ko bo šla karavana 36 km pred ciljem na vzpon na La Redoute (2 km, 8,9 odstotka povprečni naklon) in nato še v zadnji klanec Cote de la Roche-aux-Faucons (1,3 km, 11 odstotkov) 14 km pred ciljem, ne gre prezreti v sredo tretjeuvrščenega Alejandra Valverdeja. Španski kolesarski dedek danes praznuje 41. rojstni dan in še vedno deluje vrhunsko – lovil bo svojo 5. zmago v Liegeu, s katero bi se izenačil z nesmrtnim Eddyjem Merckxom.
