Roglič in Pogačar opravila, kar sta morala

Bogu, kar je božjega, bi lahko zapisali ob zmagi Juliana Alaphilippa v 2. etapi Toura. Francoski kolesarski zvezdnik, ki je lani zmagoval kot za stavo, je moral na prvi letošnji dvig rok počakati do zadnje avgustovske sobote in spektakularnega šprinta na Angleški promenadi. Tadej Pogačar in Primož Roglič se mu to pot nista poskusila postaviti po robu, sta pa na prvi gorski preizkušnji 107. dirke po Franciji opravila, kar sta morala. Brez nepotrebnega trošenja moči proti tekmecem za vrh v skupnem seštevku nista izgubila nič časa.

Slovenski navijači so si morda obetali kaj več od 186 km dolge preizkušnje (prvič po 41 letih je bila že 2. etapa Toura gorska), ki je karavano peljala čez prelaze Colmiane, Turini, Eze in pred spustom v središče Nice še na nekategorizirani vzpon na Quatre Chemins. Na njem se je razplamtela bitka za zmago. Iz skupine favoritov je skočil Alaphilippe (Deceuninck Quick Step), sledil pa mu je le mladi Švicar Marc Hirschi (Sunweb). Nekoliko kasneje se jim je pridružil še Britanec Adam Yates (Mitchelton Scott).



Vodilna trojica si je prikolesarila že več kot 20 sekund prednosti, vendar je bilo jasno, da bo ta na koncu manjša. Na ciljni ravnini je pihal močan nasprotni veter, za nameček pa so lovci na etapno zmago v zadnjem kilometru taktizirali, tako da jim je položaj skoraj ušel iz rok. Po pričakovanjih se je Alaphilippe odzval šampionsko. Zadnji pospešek je odmeril tako, da je ugnal Hirschija in Yatesa ter ciljno črto prečkal le dve sekundi pred glavnino s Pogačarjem in Rogličem. »Pogi« je zasedel 8. mesto in se po zaslugi boljših etapnih uvrstitev povzpel na 5. mesto v skupnem seštevku. »Rogla« je končal kot 31., skupno je 11., vendar tako kot Pogačar in še 30 drugih kolesarjev 17 sekund zaostaja za Alaphilippom, ki je zmago in rumeno majico doživel izjemno čustveno, čeprav je bil že petič najboljši na etapi Toura, »maillot jaune« pa je lani nosil dva tedna.



»To je posebno leto, letos še nisem zmagal, čeprav sem vseskozi trdo delal. Tudi ob najtežjih trenutkih,« je v solzah razlagal »Loulou«, ki je zmago posvetil svojemu očetu, ki ga je lani na Touru spremljal v invalidskem vozičku, pred dvema mesecema pa je preminil po dolgi bolezni.



Tako njegov oče kot drugi francoski navijači so bili lani navdušeni, ko je levjesrčno dva tedna branil rumeno majico, na koncu pa žalostni, ko je v ključnih etapah popustil in dirko končal na 5. mestu. »Letos sem na dirko prišel po etapne zmage, če bom dosegel še kaj več, bo to le še velik bonus. Ne merim na kočno zmago,« zagotavlja Alaphilippe, ki pa se najbolj čislani kolesarski majici gotovo ne bo odpovedal brez boja.

Polanc na pomoč Pogačarju

Pri slovenskih adutih je ostalo odprto vprašanje, ali nista mogla ali nista želela slediti Francozovemu napadu. Nenazadje bi za zelo majhen dobiček morala opraviti veliko dela in porabiti veliko energije, ki jima bo v naslednjih tednih prišla še zelo prav. »Za nami je zelo zahteven dan. V zaključku sem se poskušal držati v ospredju in slediti nekaterim napadom. Nisem se počutil najbolje, zato sem na zadnjem vzponu raje ostal v glavnini in si kljub temu prikolesaril uvrstitev v prvo deseterico. Glede na vse okoliščine je to zadovoljil razplet,« je povedal Pogačar, ki se je sredi etape za kratek čas znašel v težavah.



Med spustom s prelaza Turini mu je počila zračnica, njegov moštveni kolega pri UAE Jan Polanc pa mu je odstopil svoje zadnje kolo, da se je, kar se da hitro, vrnil med favorite. Med njimi v zaključki ni zdržal Fabio Aru in zaostal za dve minuti, tako da je vprašanje o kapetanu ekipe, kot kaže, razrešeno.

Rogličeva ekipa Jumbo Visma je prepričljivo delovala do zadnjega vzpona, kjer si je spodrsljaj privoščil Tom Dumoulin, medtem ko je pogledoval nazaj, je padel. Hitro je nadaljeval in se vrnil v skupino favoritov, vendar so šle tu po zlu morebitne etapne ambicije nizozemske ekipe. »Zaradi Tomovega padca smo v ospredju izgubili še Wouta van Aerta, ki mu je pomagal, da se je vrnil med tekmece. Tudi brez tega se bržčas ne bi mogli boriti za zmago, saj nihče ni želel loviti treh ubežnikov. Naš osnovni cilj je bil, da Primož in Tom končata v prvi skupini. To nam je tudi uspelo. Za nas je bilo najbolj pomembno, da je bila dirka pod nadzorom ter da se ni zgodilo nič norega,« je športni direktor Frans Maassens poudaril srž uvodnih dni tritedenske dirke. Ne prinašajo še zmage, lahko pa jo odnesejo.



Danes bo na vrsti ena redkih etap, primernih za šprinterje, že jutri pa bo spet napeto na vrhu, v 4. etapi bo na sporedu že prvi ciljni vzpon ...