Roglič naboje hrani za odločilni ognjemet
Majka je bil junak 15. etape, v kateri pred peklenskim zadnjim tednom ni bilo premikov v vrhu skupne razvrstitve.
Odpri galerijo
Rafal Majka je čustveno proslavil svojo prvo zmago po štirih letih. FOTO: Jorge Guerrero/AFP
Primož Roglič je na letošnji Vuelti, na kateri lovi tretjo zaporedno zmago, prvi dan premora prvič preživel v rdeči majici. Drugi dan premora pa je tudi prvič dočakal brez nje. Dvojec gorskih etap, v katerih sta si dnevno slavo prikolesarila ubežnika Romain Bardet in Rafal Majka, je prinesel bore malo dogajanja na vrhu skupne razvrstitve. Zaradi težavnosti zadnjega tedna, v katerega bo Roglič vstopil na 3. mestu, je premirje med favoriti razumljivo.
Ta konec tedna so imeli kolesarji na 76. dirki po Španiji na voljo sedem kategoriziranih vzponov, na katerih bi se lahko udarili za rdečo majico, vendar so glavni kandidati zanjo bolj kot ne podpisali premirje. V sobotni 14. etapi s ciljnim vzponom na Pico Villuercas so prosto pot pustili 18 ubežnikom, med katerimi je bil tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious), ki je zasedel 10. mesto, največ moči pa je imel Bardet (DSM). V današnji 197,5 km dolgi preizkušnji je bitka za pobeg dneva sicer trajala več kot eno uro, naposled pa je Majka (UAE) uprizoril 83 km dolgo samostojno vožnjo do svoje 12. zmage v karieri, pete na tritedenskih dirkah, na katerih je prekinil štiriletno sušo.
Poljak, ki je leta 2017 dobil tudi dirko po Sloveniji, letos pa se je izkazal kot eden od ključnih pomočnikov Tadeja Pogačarja na poti do zmagoslavja na Touru, je v solzah uspeh posvetil pokojnemu očetu. Precej manj čustveno in napeto pa je bilo zadnja dva dneva v skupini favoritov. V njej iz dneva v dan presenečajo kolesarji ekipe Intermarche, ki na vse pretege branijo rdečo majico Odda Christiana Eikinga. Norvežan je na ciljnem vzponu Pico Villuercas proti Rogliču izgubil le 20 sekund, danes pa je v cilj prikolesaril skupaj s slovenskim zvezdnikom.
Tako gre Kisovčan na dan počitka 1:36 za vodilnim in 0:42 za drugouvrščenim Francozom Guillaumom Martinom (Cofidis), kar še zdaleč ni znak za preplah. Ta kolesarja sta na vrhu, ker se je tako v 10. etapi odločila Rogličeva ekipa Jumbo Visma, ki je pobudo prepustila ubežnikom in se s tem otresla odgovornosti branjenja rdeče majice. Roglič pa tudi vseh dodatnih obveznosti, ki po vsaki etapi čakajo vodilnega na dirki.
Eiking in Martin sta na vrhu tudi, ker ju po preobratu v 10. etapi še nihče ni napadel na vso moč. Roglič je na poti k zmagi v 11. etapi pritisnil na pedala le v zadnjem kilometru. Tisto malo akcije, ki jo je bilo videti v zadnjih dneh – Miguel Angel Lopez (Movistar) je s skokom v zaključku 14. etape pridobil štiri sekunde, Adam Yates (Ineos) pa z današnjim napadom 15 sekund – je bilo bolj kozmetične narave kot pravi boj za rdečo majico.
Med papirnatimi favoriti je bil drugi teden dirke pravi status quo, v katerem pa je malenkostno vendarle pridobil Roglič. Ob prvem dnevu premora je imel 28 sekund prednosti pred najnevarnejšim tekmecem Enricom Masom (Movistar), v drugi dan počitka gre z naskokom 35 sekund. Podobno je pri drugih zasledovalcih, med katerimi pa je največ izgubil Egan Bernal (Ineos), čigar zaostanek za Rogličem je narasel z 1:52 na 2:45.
To ni zanemarljivo, saj je kolumbijski as zadnje dni kazal znake dvigovanja forme, prihaja pa tudi njegov teren. Kar štiri od preostalih šestih etap dirko lahko še obrnejo na glavo. Pravi ognjemet se bo začel v sredo s 17. etapo in ciljnim vzponom na Lagos de Cavadonga, ki je v zadnjih treh desetletjih stalnica na Vuelti, vendar bo imel Roglič prvič opravka z njim, saj je bil nazadnje del dirke leta 2018, ko je zmagal Thibaut Pinot. Nato bo v 18. etapi celotna karavana spoznala novo strašljivo odkritje prirediteljev dirke po Španiji, Altu d'El Gamoniteiru, ki po zahtevnosti le za malenkost zaostaja za zloglasnim Anglirujem.
Kandidati za končno zmago si bodo lahko oddahnili le še v šprinterski 19. etapi, nato pa sledi veliki finale v Galiciji. V 202,2 km dolgi 20. etapi bo sila malo ravnine, zato pa kar 10 vzponov (pet nekategoriziranih), vštevši ciljnega na Alto Castro de Herville. A niti tu še ne bo konec bitke za rdečo majico, organizatorji kolesarjem letos ne privoščijo parade zmagovalcev v Madridu, temveč odločilno 33,8 km dolgo vožnjo na čas v Santiagu de Compostela. Kot nalašč, da na vrhu konča olimpijski zmagovalec v kolesarski uri resnice.
Ta konec tedna so imeli kolesarji na 76. dirki po Španiji na voljo sedem kategoriziranih vzponov, na katerih bi se lahko udarili za rdečo majico, vendar so glavni kandidati zanjo bolj kot ne podpisali premirje. V sobotni 14. etapi s ciljnim vzponom na Pico Villuercas so prosto pot pustili 18 ubežnikom, med katerimi je bil tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious), ki je zasedel 10. mesto, največ moči pa je imel Bardet (DSM). V današnji 197,5 km dolgi preizkušnji je bitka za pobeg dneva sicer trajala več kot eno uro, naposled pa je Majka (UAE) uprizoril 83 km dolgo samostojno vožnjo do svoje 12. zmage v karieri, pete na tritedenskih dirkah, na katerih je prekinil štiriletno sušo.
Poljak, ki je leta 2017 dobil tudi dirko po Sloveniji, letos pa se je izkazal kot eden od ključnih pomočnikov Tadeja Pogačarja na poti do zmagoslavja na Touru, je v solzah uspeh posvetil pokojnemu očetu. Precej manj čustveno in napeto pa je bilo zadnja dva dneva v skupini favoritov. V njej iz dneva v dan presenečajo kolesarji ekipe Intermarche, ki na vse pretege branijo rdečo majico Odda Christiana Eikinga. Norvežan je na ciljnem vzponu Pico Villuercas proti Rogliču izgubil le 20 sekund, danes pa je v cilj prikolesaril skupaj s slovenskim zvezdnikom.
Tako gre Kisovčan na dan počitka 1:36 za vodilnim in 0:42 za drugouvrščenim Francozom Guillaumom Martinom (Cofidis), kar še zdaleč ni znak za preplah. Ta kolesarja sta na vrhu, ker se je tako v 10. etapi odločila Rogličeva ekipa Jumbo Visma, ki je pobudo prepustila ubežnikom in se s tem otresla odgovornosti branjenja rdeče majice. Roglič pa tudi vseh dodatnih obveznosti, ki po vsaki etapi čakajo vodilnega na dirki.
Rafal Majka je čustveno proslavil svojo prvo zmago po štirih letih. FOTO: Jorge Guerrero/AFP
Eiking in Martin sta na vrhu tudi, ker ju po preobratu v 10. etapi še nihče ni napadel na vso moč. Roglič je na poti k zmagi v 11. etapi pritisnil na pedala le v zadnjem kilometru. Tisto malo akcije, ki jo je bilo videti v zadnjih dneh – Miguel Angel Lopez (Movistar) je s skokom v zaključku 14. etape pridobil štiri sekunde, Adam Yates (Ineos) pa z današnjim napadom 15 sekund – je bilo bolj kozmetične narave kot pravi boj za rdečo majico.
Od srede bo šlo zares
Med papirnatimi favoriti je bil drugi teden dirke pravi status quo, v katerem pa je malenkostno vendarle pridobil Roglič. Ob prvem dnevu premora je imel 28 sekund prednosti pred najnevarnejšim tekmecem Enricom Masom (Movistar), v drugi dan počitka gre z naskokom 35 sekund. Podobno je pri drugih zasledovalcih, med katerimi pa je največ izgubil Egan Bernal (Ineos), čigar zaostanek za Rogličem je narasel z 1:52 na 2:45.
To ni zanemarljivo, saj je kolumbijski as zadnje dni kazal znake dvigovanja forme, prihaja pa tudi njegov teren. Kar štiri od preostalih šestih etap dirko lahko še obrnejo na glavo. Pravi ognjemet se bo začel v sredo s 17. etapo in ciljnim vzponom na Lagos de Cavadonga, ki je v zadnjih treh desetletjih stalnica na Vuelti, vendar bo imel Roglič prvič opravka z njim, saj je bil nazadnje del dirke leta 2018, ko je zmagal Thibaut Pinot. Nato bo v 18. etapi celotna karavana spoznala novo strašljivo odkritje prirediteljev dirke po Španiji, Altu d'El Gamoniteiru, ki po zahtevnosti le za malenkost zaostaja za zloglasnim Anglirujem.
Kandidati za končno zmago si bodo lahko oddahnili le še v šprinterski 19. etapi, nato pa sledi veliki finale v Galiciji. V 202,2 km dolgi 20. etapi bo sila malo ravnine, zato pa kar 10 vzponov (pet nekategoriziranih), vštevši ciljnega na Alto Castro de Herville. A niti tu še ne bo konec bitke za rdečo majico, organizatorji kolesarjem letos ne privoščijo parade zmagovalcev v Madridu, temveč odločilno 33,8 km dolgo vožnjo na čas v Santiagu de Compostela. Kot nalašč, da na vrhu konča olimpijski zmagovalec v kolesarski uri resnice.
