Roglič ob koncu romanja še vedno poka od moči
Slovenski šampion je v 20. etapi Vuelte zmago prepustil Clementu Champoussinu, vendar je pred sklepno vožnjo na čas povečal prednost pred zasledovalci.
Odpri galerijo
Primož Roglič ima tretjo zaporedno zmago na Vuelti že v žepu. FOTO: Miguel Riopa/AFP
Primoža Rogliča le še 33,8 kilometra cest v Santiagu de Compostela in njegovi okolici loči od tretjega zaporednega zmagoslavja na Vuelti. Slovenski šampion je imel v izjemno razgibani 20. etapi, v kateri je zmago kot darilo favoritov slavil Francoz Clement Champoussin (Ag2r), precej dela pri branjenju rdeče majice. Opravil ga je z odliko in končal na 2. mestu. Jutri ga čaka še vožnja na čas, pred katero ima bržkone neulovljivo prednost 2:38 pred drugouvrščenim Špancem Enricom Masom (Movistar), za nameček pa je favorit za še eno etapno zmago.
Rogliča in njegovih pomočnikov iz Jumba Visme niso zanimali ubežniki, ki so se kmalu po štartu 202,2 km dolge preizkušnje podali v boj za etapno zmago. Med njimi ni bilo kolesarja, ki bi lahko ogrozil Kisovčanovo prepričljivo vodstvo. Resneje pa je bilo treba vzeti namene ekip Ineos in Bahrain Victorious. Ineosovi kolesarji so prevzeli pobudu na čelu glavnine, da bi z ostrim tempom utrudili Rogličeve pribočnike in pripravili akcijo za svoja kapetana Egana Bernala in Adama Yatesa. Prvi je več kot 50 km pred ciljem skočil Britanec in začel zadnji kolesarski ognjemet v boju za vrh v skupnem seštevku.
V njem je brez uspeha poskusil napasti tudi Bernal, Roglič je brez težav sledil potezam tekmecev, je pa pri tem ostal brez pomočnikov v skupini, ki je odločala predvsem o končnem 3. mestu in beli majici ter je najbolj ustrezala Bahrainu Victoriousu. Gino Mäder in četrtouvrščeni Jack Haig sta močneje pritisnila na pedala in poskrbela, da je odpadel do danes tretjeuvrščeni Miguel Angel Lopez (Movistar).
Počakal ju je še ubežnik Mark Padun in družno so se oddaljevali od zasledovalcev, med katerimi se je znašel tudi upehani Bernal, ki je v boju proti Mäderju izgubljal belo majico najboljšega mladega kolesarja. Vseeno pa je razplet najbolj prizadel Lopeza, ki so mu povsem popustili živci, tako da je kolumbijski superman, ki je dobil kraljevsko 18. etapo, sestopil s kolesa in sedel v spremljevalni avtomobil.
Rogliču pa ni bilo treba početi drugega, kot se voziti v zavetrju tekmecev in biti pozoren predvsem na Masa, ki je tudi uspešno branil 2. mesto. Bolj ko se je bližal ciljni klanec etape in tudi zadnji kategorizirani vzpon letošnje Vuelte na Alto Castro de Herville (9,7 km, 4,8-odstotni povprečni naklon), manjša je bila prednost najbolj drznega ubežnika Ryana Gibbonsa (UAE). Vse bolj je kazalo na to, da bo zadnja cestna bitka za rdečo majico tudi boj za etapno zmago.
Tako bi moralo biti, Gibbons je na vznožje klanca prikolesaril z le 1:43 prednosti, kar je bilo odločno premalo za jurišnike, ki so prihajali za njim. Bahrajnski vlak je tempo narekoval do 6,5 km pred ciljem, kjer se je začela izjemna taktična bitka. Po Yatesovem skoku so se z njim odpeljali Haig, Mas in Roglič, ki so prišli Gibbonsu za hrbet, a nato popustili, Južnoafričana spet pustili za pol minute predse in ga ob naslednjem pospešku spet brez težav ujeli.
Poldrugi kilometer pred ciljem pa je kroženje okoli vrele kaše favoritov izkoristil Champoussin. Švignil je mimo najboljših na dirki, ki so gledali drug drugega. Roglič se ni odločil za lov, njegovi tekmeci tudi ne. A četudi ni dobil še četrte etape na tej Vuelti, je 31-letni Kisovčan pokazal, da še vedno poka od moči. Z 2. mestom je za 8 sekund povečal prednost pred Masom, tretjeuvrščeni Haig za Slovencem zaostaja 4:48, četrti Yates še minuto več.
»Zelo zadovoljen sem z razpletom, saj sem bil osredotočen le na Masa in Yatesa, predvsem pa se veselim sklepne vožnje na čas,« je povedal Roglič, ki ima tretjo zaporedno Vuelto v žepu, jutri pa se mu na koncu romanja po Jakobovi poti v Santiagu de Compostela obeta še četrta letošnja etapna zmaga. V karavani ni videti kolesarja, ki bi lahko v 33,8 km dolgi vožnji na čas s 636 višinskimi metri ugnal olimpijskega prvaka. Če bo najhitrejši, bo to tudi že njegova četrta zaporedna zmaga na posamičnih vožnjah na čas na dirki po Španiji, na katerih ima doslej 100-odstotni izkupiček.
Samo uvodna ekipna vožnja na čas se je zanj leta 2019 razpletla malodane katastrofalno, s padcem več kot polovice zasedbe Jumba Visme in zajetnim zaostankom, nato pa je z zmago v individualni preizkušnji v 10. etapi oblekel rdečo majico, ki jo je nosil do cilja v Madridu. Enako je bilo lani, le da je bila njegova zmagovita ura resnice, v kateri je slekel Richarda Carapaza (Ineos), na sporedu v 13. od 18 etap skrajšane Vuelte. Zmagoviti niz je nadaljeval tudi letos, ko je bil najhitrejši po ulicah Burgosa in je tudi oblekel rdečo majico.
Rogliča in njegovih pomočnikov iz Jumba Visme niso zanimali ubežniki, ki so se kmalu po štartu 202,2 km dolge preizkušnje podali v boj za etapno zmago. Med njimi ni bilo kolesarja, ki bi lahko ogrozil Kisovčanovo prepričljivo vodstvo. Resneje pa je bilo treba vzeti namene ekip Ineos in Bahrain Victorious. Ineosovi kolesarji so prevzeli pobudu na čelu glavnine, da bi z ostrim tempom utrudili Rogličeve pribočnike in pripravili akcijo za svoja kapetana Egana Bernala in Adama Yatesa. Prvi je več kot 50 km pred ciljem skočil Britanec in začel zadnji kolesarski ognjemet v boju za vrh v skupnem seštevku.
V njem je brez uspeha poskusil napasti tudi Bernal, Roglič je brez težav sledil potezam tekmecev, je pa pri tem ostal brez pomočnikov v skupini, ki je odločala predvsem o končnem 3. mestu in beli majici ter je najbolj ustrezala Bahrainu Victoriousu. Gino Mäder in četrtouvrščeni Jack Haig sta močneje pritisnila na pedala in poskrbela, da je odpadel do danes tretjeuvrščeni Miguel Angel Lopez (Movistar).
Superman izgubil živce
Počakal ju je še ubežnik Mark Padun in družno so se oddaljevali od zasledovalcev, med katerimi se je znašel tudi upehani Bernal, ki je v boju proti Mäderju izgubljal belo majico najboljšega mladega kolesarja. Vseeno pa je razplet najbolj prizadel Lopeza, ki so mu povsem popustili živci, tako da je kolumbijski superman, ki je dobil kraljevsko 18. etapo, sestopil s kolesa in sedel v spremljevalni avtomobil.
Clement Champoussin se je v 20. etapi Vuelte veselil izjemne zmage. FOTO: Miguel Riopa/AFP
Rogliču pa ni bilo treba početi drugega, kot se voziti v zavetrju tekmecev in biti pozoren predvsem na Masa, ki je tudi uspešno branil 2. mesto. Bolj ko se je bližal ciljni klanec etape in tudi zadnji kategorizirani vzpon letošnje Vuelte na Alto Castro de Herville (9,7 km, 4,8-odstotni povprečni naklon), manjša je bila prednost najbolj drznega ubežnika Ryana Gibbonsa (UAE). Vse bolj je kazalo na to, da bo zadnja cestna bitka za rdečo majico tudi boj za etapno zmago.
Francoz vzel ponujeno
Tako bi moralo biti, Gibbons je na vznožje klanca prikolesaril z le 1:43 prednosti, kar je bilo odločno premalo za jurišnike, ki so prihajali za njim. Bahrajnski vlak je tempo narekoval do 6,5 km pred ciljem, kjer se je začela izjemna taktična bitka. Po Yatesovem skoku so se z njim odpeljali Haig, Mas in Roglič, ki so prišli Gibbonsu za hrbet, a nato popustili, Južnoafričana spet pustili za pol minute predse in ga ob naslednjem pospešku spet brez težav ujeli.
Poldrugi kilometer pred ciljem pa je kroženje okoli vrele kaše favoritov izkoristil Champoussin. Švignil je mimo najboljših na dirki, ki so gledali drug drugega. Roglič se ni odločil za lov, njegovi tekmeci tudi ne. A četudi ni dobil še četrte etape na tej Vuelti, je 31-letni Kisovčan pokazal, da še vedno poka od moči. Z 2. mestom je za 8 sekund povečal prednost pred Masom, tretjeuvrščeni Haig za Slovencem zaostaja 4:48, četrti Yates še minuto več.
Konec zmagovitega romanja
»Zelo zadovoljen sem z razpletom, saj sem bil osredotočen le na Masa in Yatesa, predvsem pa se veselim sklepne vožnje na čas,« je povedal Roglič, ki ima tretjo zaporedno Vuelto v žepu, jutri pa se mu na koncu romanja po Jakobovi poti v Santiagu de Compostela obeta še četrta letošnja etapna zmaga. V karavani ni videti kolesarja, ki bi lahko v 33,8 km dolgi vožnji na čas s 636 višinskimi metri ugnal olimpijskega prvaka. Če bo najhitrejši, bo to tudi že njegova četrta zaporedna zmaga na posamičnih vožnjah na čas na dirki po Španiji, na katerih ima doslej 100-odstotni izkupiček.
Samo uvodna ekipna vožnja na čas se je zanj leta 2019 razpletla malodane katastrofalno, s padcem več kot polovice zasedbe Jumba Visme in zajetnim zaostankom, nato pa je z zmago v individualni preizkušnji v 10. etapi oblekel rdečo majico, ki jo je nosil do cilja v Madridu. Enako je bilo lani, le da je bila njegova zmagovita ura resnice, v kateri je slekel Richarda Carapaza (Ineos), na sporedu v 13. od 18 etap skrajšane Vuelte. Zmagoviti niz je nadaljeval tudi letos, ko je bil najhitrejši po ulicah Burgosa in je tudi oblekel rdečo majico.
