Rogličev boj za rdečo majico je skok v neznano

Po težavah, ki jih je imel v gorski 6. etapi, Primož Roglič prvega dneva premora na Vuelti ni dočakal v rdeči majici, ki jo je nosil od zmage v uvodni preizkušnji. To še ne pomeni, da v njej ne bo spet stopil na oder za zmagovalce v Madridu, kot je to storil lani.

Roglič je konkurenčen kljub izgubi 43 sekund proti novemu vodilnemu Richardu Carapazu (ta čas je 30 sekund za Ekvadorcem) na vzponu na Aramon Formigal. To je razkrila analiza nesrečnega spodrsljaj – po etapi je slovenski zvezdnik razkril, da je stik s tekmeci izgubil, ker je imel težave pri oblačenju vetrovke med spustom.

»Potem ko se je skupina pretrgala, po mokrem nismo smeli preveč tvegati, zato smo morali kar nekaj kilometrov iti na vso moč, da smo ujeli kolesarje v ospredju. Med lovom sem dosegel petminutni vrhunec moči v etapi, namesto na koncu sem tam porabil največ moči,« je v video klepetu s slovenskimi novinarji Roglič razkril, zakaj ni mogel slediti skokom Carapaza, Hugha Carthyja in Dana Martina, ki so zdaj pred njim v skupnem seštevku.



Pol minute zaostanka ne bi smelo biti usodnih, ne nazadnje je Roglič lani ob padcu ekipe Jumbo Visma v uvodni vožnji na kronometer izgubil 40 sekund in nato prepričljivo zmagal. »To, da nimamo več rdeče majice, prinaša drugačen štart vsakega dneva za našo ekipo. Po drugi strani pa Carapaz ni zadovoljen z le 30 sekundami zaloge pred vožnjo na kronometer. V vsak klanec nas čaka huda dirka in v drugem tednu jih ne manjka,« se je k nadaljevanju dirke ozrl Roglič.
 

Na kozjo stezo

Karavano danes čaka preizkušnja po hriboviti Baskiji, s štartom v Vitorii in ciljem v Villanuevi de Valdegovii, vmes je dvakrat vzpon na prelaz Orduña (7,8 km, povprečni naklon 7,7 %, največji naklon 14 %). Po drugem prečkanju vrha bo do cilja še 19 km, preveč, da bi tu prišlo do premikov v boju za rdečo majico.



Druga zgodba bo 8. etapa s ciljnim klancem na 1490 m visoki Moncalvillo (8,3 km, 9,2 %, 12,5 %). Če tu Rogliču ne bo uspel napad na rdečo majico, bo imel do konca tedna na voljo še dve priložnosti. Prelaz Farrapona (16,5 km, 6.2%, 12,5 %) bo cilj sobotne 11. etape, ki bo napoved nedeljske kraljevske preizkušnje dirke. Ker v 6. etapi ni bilo vzpona na Tourmalet, bo najbolj spektakularna 12. etapa. Dolga bo le 109,4 km, vendar se bo končala na zloglasnem Angliruju. Dolžina 12,4 km in povprečni naklon 9,9 odstotka ne razkrivata največje pasti. V drugi polovici povprečni naklon znaša 15 odstotkov, na najbolj strmem delu Cueña les Cabres (kozja steza) dosega 23,5 odstotka.



»Poznal sem le ciljni klanec 1. etape na Arrate, na vseh drugih bom kolesaril prvič, saj nisem imel časa za ogled trase. Moram se le osredotočiti nase in dati od sebe vse, kar zmorem. Predvsem želim uživati, tudi jaz sem samo človek, bomo videli, kako bo šlo iz dneva v dan. Optimističen sem pred nadaljevanjem, položaj pa je precej drugačen kot na drugih dirkah,« Rogilč obljublja le to, da bo od sebe dal, kar še zmore ob koncu sezone.
 

Poslednji mohikanec

In kaj o njegovih zmogljivostih pravi merilec moči? »Težko je sedanje številke primerjati s Tourom, 6. etape, ki je potekala v dežju in temperaturah nekaj nad ničlo, ne morem primerjati s poletnimi razmerami v Franciji. Ta čas je vse normalno, dež in mraz me ne motita preveč, je pa tako zgoščen program dirk tudi zame nekaj novega, tudi sam ne vem, kako mi bo šlo,« je povedal naš poslednji mohikanec na cesti v letošnji sezoni. Po koncu Gira in odstopih Mateja Mohoriča in Grege Boleta na Vuelti, je Roglič edini še aktivni slovenski kolesar v tem koronskem letu.



Kaj ga po številnih letošnjih uspehih žene proti cilju v Madridu? »Želim ostati številka ena na lestvici UCI, predvsem pa lahko z dirkanjem ljudem v teh časih damo delček upanja in optimizma. Če že imam možnost to početi, jo bom izkoristil, in to počel, kar se da dobro.«