Rogličeva ura resnice za mirno pot do Madrida
Kisovčan je pred vožnjo na čas v 13. etapi Vuelte izrazit favorit za prevzem rdeče majice, od katere ga loči le 10 sekund. Štartal bo ob 16.34.
Odpri galerijo
Primož Roglič je najboljši kronometrist med kandidati za vrh na Vuelti. V tej disciplini je slavil že 11 zmag. FOTO: Luk Benies/AFP
Za Primoža Rogliča ja danes dan D na Vuelti. V vožnji na kronometer v 13. etapi si morda še ne bo zagotovil končne zmage, lahko pa v njej naredi ključni korak proti drugemu zaporednemu slavju v Madridu. Bilo bi veliko presenečenje, če Richardu Carapazu v 33,7 km dolgi preizkušnji ne bi slekel rdeče majice.
V nedeljski 12. etapi slovenskemu zvezdniku ni šlo vse po načrtih, na peklensko strmem vzponu na Angliru ni imel najboljšega dneva, klanca se je zaradi tehničnih težav tudi lotil s težjim prestavnim razmerjem kot tekmeci. Izgubil je vodstvo v skupnem seštevku, ki ga je spet prevzel Carapaz, vendar z zanemarljivo prednostjo 10 sekund, ki bi jih moral Roglič brez težav nadoknaditi v »uri resnice«.
Pred njo si je 31-letni Kisovčan ob drugem dnevu premora v Coruñi napolnil baterije. Načrte o ogledu proge, ki je ne pozna, mu je prekrižalo slabo vreme v Galiciji. Kolesarji Jumba Visme so ostali v hotelu (nekatere ekipe so opravile ogled proge po mokrem) in trening opravili na trenažerjih, v minulem tednu zgovorni Roglič pa se je tokrat odločil za medijski molk. Očitno se je povsem osredotočil na ključno nalogo.
Želja ni, da le nadoknadi 10 sekund, ki ga ločijo od rdeče majice, temveč da med seboj in tekmeci naredi občutno vrzel, ki bi mu omogočila bolj kot ne mirno pot do cilja v Madridu v preostalih petih etapah.
»To je trasa, ki ustreza Primožu, uvodni ravninski del je dolg več kot 30 km, pričakovati je tudi nasprotni veter, zato bo zelo pomemben. Nato sledi še kratek, vendar strm klanec (1,8 km pri povprečnem naklonu 14,8 odstotka, op. p.), zaradi katerega bo etapa zelo zanimiva,« je današnji izziv s ciljem na Miradorju de Ezaru opisal Grischa Niermann, športni direktor pri Rogličevi ekipi Jumbo Visma, iz katere so sporočili, da razmišljajo o zamenjavi kolesa za sklepni klanec.
Za skok s posebnega kolesa za kronometer na lažjo cestno specialko sta se na Touru odločila tako Roglič kot Tadej Pogačar, vendar je bil vzpon na La Planche des Belles Filles, ki je v Pogačarjev prid odločil boj za rumeno majico, precej daljši (5,9 km), kot bo današnji. Na lanskem Giru je Roglič 2,1 km dolg ciljni vzpon na San Lucco ob zmagi v uvodni vožnji na čas prevozil s kronometrsko »kozo«, na SP 2017, na katerem je osvojil srebro, pa je pred 3,4 km dolgim ciljnim vzponom nad Bergnom zamenjal kolo.
Morda bo Rogla tu ponovil vajo, saj so pravila menjave takšna, kot so bila na Norveškem. Kolesa pred menjavo ne bo treba sneti s strehe spremljevalnega avtomobila (tako je bilo na Touru), temveč bo kolesarja pričakalo v območju za menjave koles. Takšna menjava je manj zamudna in ob manjši izgubi časa tudi bolj smotrna pred kratkim klancem, na katerem največji naklon dosega kar 28 odstotkov.
Kakorkoli se bo Roglič odločil in ne glede na to, da ga je vožnja na čas na Touru stala končne zmage, bo danes izrazit favorit. Tako pravi primerjava z najnevarnejšimi tekmeci v skupnem seštevku. Carapaz je na Touru za Kisovčanom v 36,2 km zaostal 5:57.
Na lanskem Giru, ki ga je Ekvadorec končal na 1., Slovenec pa na 3. mestu, so šle vse vožnje na čas v prid slednjemu. V 1. etapi v Bologni je bil v 8 km Roglič od Carapaza hitrejši za 47 sekund, v 9. etapi je v San Marino po 34,8 km pribrzel 1:55 hitreje kot Južnoameričan, tudi v sklepni etapi v Veroni, ko je bil Roglič zaradi zdravstvenih težav pri koncu z močmi, je bil v 17 km za 46 sekund hitrejši od rožnatega Carapaza.
Ni dvoma, na koga gre staviti, nekaj previdnosti pa vseeno ne bo odveč. Že dolgo ni bilo toliko presenečenj kot v letošnji koronski sezoni.
V nedeljski 12. etapi slovenskemu zvezdniku ni šlo vse po načrtih, na peklensko strmem vzponu na Angliru ni imel najboljšega dneva, klanca se je zaradi tehničnih težav tudi lotil s težjim prestavnim razmerjem kot tekmeci. Izgubil je vodstvo v skupnem seštevku, ki ga je spet prevzel Carapaz, vendar z zanemarljivo prednostjo 10 sekund, ki bi jih moral Roglič brez težav nadoknaditi v »uri resnice«.
Pred njo si je 31-letni Kisovčan ob drugem dnevu premora v Coruñi napolnil baterije. Načrte o ogledu proge, ki je ne pozna, mu je prekrižalo slabo vreme v Galiciji. Kolesarji Jumba Visme so ostali v hotelu (nekatere ekipe so opravile ogled proge po mokrem) in trening opravili na trenažerjih, v minulem tednu zgovorni Roglič pa se je tokrat odločil za medijski molk. Očitno se je povsem osredotočil na ključno nalogo.
Želja ni, da le nadoknadi 10 sekund, ki ga ločijo od rdeče majice, temveč da med seboj in tekmeci naredi občutno vrzel, ki bi mu omogočila bolj kot ne mirno pot do cilja v Madridu v preostalih petih etapah.
Spet menjava kolesa?
»To je trasa, ki ustreza Primožu, uvodni ravninski del je dolg več kot 30 km, pričakovati je tudi nasprotni veter, zato bo zelo pomemben. Nato sledi še kratek, vendar strm klanec (1,8 km pri povprečnem naklonu 14,8 odstotka, op. p.), zaradi katerega bo etapa zelo zanimiva,« je današnji izziv s ciljem na Miradorju de Ezaru opisal Grischa Niermann, športni direktor pri Rogličevi ekipi Jumbo Visma, iz katere so sporočili, da razmišljajo o zamenjavi kolesa za sklepni klanec.
Za skok s posebnega kolesa za kronometer na lažjo cestno specialko sta se na Touru odločila tako Roglič kot Tadej Pogačar, vendar je bil vzpon na La Planche des Belles Filles, ki je v Pogačarjev prid odločil boj za rumeno majico, precej daljši (5,9 km), kot bo današnji. Na lanskem Giru je Roglič 2,1 km dolg ciljni vzpon na San Lucco ob zmagi v uvodni vožnji na čas prevozil s kronometrsko »kozo«, na SP 2017, na katerem je osvojil srebro, pa je pred 3,4 km dolgim ciljnim vzponom nad Bergnom zamenjal kolo.
Po 12. etapi rdečo majico nosi Richard Carapaz. FOTO: Miguel Riopa/AFP
Morda bo Rogla tu ponovil vajo, saj so pravila menjave takšna, kot so bila na Norveškem. Kolesa pred menjavo ne bo treba sneti s strehe spremljevalnega avtomobila (tako je bilo na Touru), temveč bo kolesarja pričakalo v območju za menjave koles. Takšna menjava je manj zamudna in ob manjši izgubi časa tudi bolj smotrna pred kratkim klancem, na katerem največji naklon dosega kar 28 odstotkov.
Carapaz (še) ni konkurenčen
Kakorkoli se bo Roglič odločil in ne glede na to, da ga je vožnja na čas na Touru stala končne zmage, bo danes izrazit favorit. Tako pravi primerjava z najnevarnejšimi tekmeci v skupnem seštevku. Carapaz je na Touru za Kisovčanom v 36,2 km zaostal 5:57.
Profil 13. etape Vuelte. Foto Infografika Delo Igd
Na lanskem Giru, ki ga je Ekvadorec končal na 1., Slovenec pa na 3. mestu, so šle vse vožnje na čas v prid slednjemu. V 1. etapi v Bologni je bil v 8 km Roglič od Carapaza hitrejši za 47 sekund, v 9. etapi je v San Marino po 34,8 km pribrzel 1:55 hitreje kot Južnoameričan, tudi v sklepni etapi v Veroni, ko je bil Roglič zaradi zdravstvenih težav pri koncu z močmi, je bil v 17 km za 46 sekund hitrejši od rožnatega Carapaza.
Ni dvoma, na koga gre staviti, nekaj previdnosti pa vseeno ne bo odveč. Že dolgo ni bilo toliko presenečenj kot v letošnji koronski sezoni.
