Rojevanje velikega Donbasa

V Kremlju so danes ponovno zatrdili, da Rusija noče okupirati Ukrajine. Odgovoru na vprašanje, ali je cilj vojaškega posega zamenjava oblasti v Kijevu, se je tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov izognil.

Hladno in uradniško so drevi zvenele besede uradnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva, ko je že tretjič v tem dnevu predstavljal dosežke »specialne operacije« v Ukrajini, ki jo je v noči s srede na četrtek zaukazal predsednik Ruske federacije Vladimir Putin. Okoli 75 vojaških letal je po izračunih Washingtona uporabila Rusija v napadih, v katerih je v Ukrajini uničila 83 vojaških objektov, zbila štiri vojaška letala, onesposobila 11 vojaških letališč, tri poveljniške postojanke in 18 oporišč s protizračnimi sistemi S-300 in Buk-M1, kakor so se pohvalili v Moskvi. Pravzaprav so zgolj naštevali podrobnosti, saj so že v prvem jutranjem »brifingu« novinarjem zagotovili, da je Rusija uspela v nekaj urah onesposobiti vso ukrajinsko vojno letalstvo in protizračno obrambo. Zvečer so še pojasnili, da je ruska vojska s Krima prodrla na ukrajinsko ozemlje in ponovno odprla dotok pitne vode do polotoka, ki so ga bile ukrajinske oblasti zaprle.

V Ukrajini so že pred napadom uvedli izredne razmere, ljudje so začeli bežati iz države. FOTO: Bryan Woolston/Reuters

Napad upornikov na ukrajinsko vojsko

Ko je Putin sredi noči napovedal vojaški poseg, je poudaril, da Rusija ne bo okupirala zahodne sosede, temveč jo bo zgolj prisilila, da se »demilitarizira« in »denacifira«, glavni namen operacije pa je zaščita prebivalstva na jugovzhodu Ukrajine, nad katerim da so hotele ukrajinske oblasti izvršiti genocid. To je danes ponovil tudi Peskov. Uporniki iz Doneške (DLR) in Luganške ljudske republike (LLR), ki so še dan prej izjavljali, da bodo vprašanje meja z Ukrajino reševali po mirni poti, so rusko »specialno operacijo« izkoristili, da so zjutraj začeli napad na ukrajinsko vojsko na drugi strani razmejitvene črte.

Uporniški voditelji so ukrajinske vojake pozvali, naj odvržejo orožje in se umaknejo, namesto njih pa je o njihovih vojaških uspehih poročal kar predstavnik ruskega obrambnega ministrstva v Moskvi. Že zjutraj je povedal, koliko kilometrov ozemlja njihovih republik, ki so bili doslej »pod okupacijo« Ukrajine, so uspeli s podporo ruske vojske osvoboditi, popoldne je sporočal o še nadaljnjih dosežkih upornikov. Po njegovih besedah se običajni ukrajinski vojaki niso upirali, nekateri so se umaknili, drugi so odložili orožje, večje težave so bile s pripadniki nacionalističnih prostovoljskih bataljonov. Zato je ruski obrambni minister Sergej Šojgu danes vsem poveljnikom ukazal, naj s pripadniki redne ukrajinske vojske, ki so prisegli zvestobo svojemu narodu in zgolj izvrševali ukaze, ravnajo nadvse spoštljivo. Že prej so iz ruske varnostne službe FSB sporočili, da so se z meje med Rusijo in Ukrajino umaknili vsi ukrajinski vojaki.

V Ukrajini so že pred napadom uvedli izredne razmere. Kriza se je najprej odrazila v dolgih vrstah pred bencinskimi črpalkami, nastajati so začele tudi kolone vozil na ukrajinskih zahodnih mejah. V vrhovni radi sprejemajo zakon o splošni mobilizaciji, predsednik države Volodimir Zelenski pa je miril ljudstvo in zagotavljal, da Ukrajina ne bo klonila pred sovražnikom. A medtem ko so iz predsednikovega urada sporočali, da imajo razmere pod nadzorom, so z Dunaja prišle novice, da je Zelenski avstrijskemu kanclerju Karlu Nehammerju po telefonu dejal, da ne ve, kako dolgo bodo še zdržali.

Popoldne je Zelenski prek svojega twitterja sporočil, da hoče ruska okupacijska vojska zasesti tudi nekdanjo černobilsko jedrsko elektrarno.

»Naši branilci žrtvujejo svoja življenja, da se ne bi ponovila tragedija iz leta 1986. To je vojna napoved celi Evropi,« je zapisal ukrajinski predsednik. Zvečer so iz poveljstva ukrajinske vojske sporočili: »Rusi so zavzeli černobilsko postajo.«

Zelenski pozval Ruse k uporu

Zelenski, ki je danes prekinil diplomatske stike z Rusijo, se je v posebnem nagovoru v ruskem jeziku obrnil tudi na Ruse, naj gredo na cesto in se uprejo tej vojni. Zaprti ruski opozicijski politik Aleksej Navalni je danes na novem procesu, ki poteka proti njem, izkoristil priložnost, da je javno izrazil nasprotovanje. »To vojno so si zamislili zgolj zato, da bi odvrnili pozornost od problemov v Rusiji. Vodila bo le še k večjemu siromaštvu. Tisti, ki so to vojno začeli, so zame banditi in lopovi. V politiko sem šel ravno zato, da bi se boril proti temu zločinskemu lopovskemu sistemu,« je povedal, preden so mu vzeli besedo.

Kakor je danes izjavil Peskov, ankete kažejo, da Rusi operacije za demilitarizacijo Ukrajine ne podpirajo nič manj kakor priznanje donbaških republik. Vseeno so ruske oblasti že vnaprej objavile opozorila, da bodo preprečile vsake nedovoljene protivojne demonstracije. Tiste, ki so hoteli v nekaj ruskih mestih javno izraziti nestrinjanje z napadom na Ukrajino, so aretirali, v Moskvi okoli 600, a množičnih protestov ni bilo. Leta 2014 jih je bilo več, ko si je Rusija prisvojila Krim, a kakor ugotavljajo komentatorji, je bilo takrat tudi ogromno shodov v podporo politike Kremlja.

»Največja razlika z letom 2014 je popolna odsotnost celo poskusov, da bi priznanje donbaških republik podkrepili z občutno podporo ljudstva. Skoraj tako je, kakor glede Sirije: s tem se ukvarja tisti, ki mu je to naročeno, za ostale pa je bolje, da se ne vpletajo v veliko politiko, varnost in svetovno ravnotežje velikih sil,« je ugotovil Aleksander Baunov z moskovskega centra Carnegie.

Po zadnji raziskavi neodvisnega moskovskega centra Levada, ki so jo naredili tik pred ruskim priznanjem uporniških ukrajinskih republik, je 60 odstotkov Rusov prepričanih, da so za sedanjo zaostritev v Ukrajini krive ZDA. Tretjina vprašanih se je zavzela za neodvisnost DLR in LLR, četrtina pa bi hotela, da bi novo priznani državi postali del Ruske federacije.