Samo ljubezen človeka pripravi na to, da odpotuje na Mesec
Putinova igra spominja na navodilo Otta von Bismarcka: Kadar želiš preslepiti svet, samo povej resnico. Le malokdo bo dojel, da si pravkar povedal tisto, kar nameravaš storiti.
Odpri galerijo
Vsekakor se zdi malo verjetno, da se je Putin, ki po Stalinu vlada v Rusiji najdlje časa, končno odločil, da se bo iz svojega ledenega dvorca na Mesecu spustil na zemljo ter se posvetil vnukom in družini. FOTO: Shamil Zhumatov/AFP
»Poleti z menoj na Mesec!« Povabilo je v nedeljo na twitterju, na katerem ima več kot sedem milijonov sledilcev, objavil japonski milijarder Jusaku Maezava. Ko je Elon Musk pred dvema letoma objavil, da bo Maezava prvi potnik v vesoljski ladji SpaceX, je japonski bogataš kupil vozovnice za več sedežev v raketi in sporočil, da bo na pot v vesolje s seboj povabil nekaj umetnikov.
Zdaj si ob sebi želi žensko, ki bo tudi po vrnitvi iz Mesečeve orbite ostala njegova življenjska sopotnica. Pogoj je, da je starejša od dvajset let, da jo zanimajo vesoljska potovanja in da si »želi svetovni mir«. Štiriinštiridesetletni Maezava, ki je ločen, je aplikacije sprejemal do konca tega tedna.
Pred nekaj dnevi pa je objavil, da bo med tisoč svojih »sledilcev« razdelil devet milijonov dolarjev. Tako bo opravil družbeni poskus na temo, ali denar lahko osreči ljudi. Zdi se, da je s povabilom na vesoljsko potovanje tudi sam odgovoril na to vprašanje. Denar ni dovolj. Samo ljubezen človeka pripravi na to, da odpotuje na Mesec. Na pot se bo šlo marca.
Potem ko je iranska vlada priznala, da je njena Revolucionarna garda sestrelila ukrajinsko potniško letalo s 176 potniki, ki so v nesreči vsi izgubili življenje, se je na proteste odpravilo na tisoče prebivalcev Teherana in drugih iranskih mest. Bili so ogorčeni, in to najprej zato, ker je njihova država sploh naredila nekaj takšnega, ker je lagala, na koncu pa hladnokrvno priznala, da so zanjo človeška življenja manj pomembna od političnih ciljev.
Slišati je bilo različne pozive in glasne zahteve, vključno s tisto, naslovljeno na ajatolo Hameneija, naj odstopi. »Lažejo nam, da je naša sovražnica Amerika!« so vzklikali študenti na ulicah glavnega mesta. »Naš sovražnik je tu!« Nekdo je snemal proteste in policijo, ki je šla nad protestnike s solzivcem, nato pa v določenem trenutku uporabila prave naboje. Na posnetkih je bilo videti mlake krvi. Pri vsem tem pa je načelnik teheranske policije Hosein Rahimi spet trdil, da njegovi policisti niso na nikogar streljali.
A mladi mesec je krvav.
V Iranu to niso bile prve demonstracije. Nezadovoljni državljani so šli na ulice že konec leta 2017, na začetku leta 2018, nato pa spet novembra lani, potem ko je vlada objavila, da bo za 50 odstotkov podražila gorivo. Gospodarske razmere so težke in zaradi sankcij postajajo vse težje. Mladi so še posebno prizadeti zaradi visoke stopnje brezposelnosti in se vse odločneje upirajo režimu, o katerem so prepričani, da jih je privedel do te točke.
Amnesty International trdi, da so bili lani v nemirih ubiti 304 ljudje, časopisne agencije pa navajajo, da je bilo mrtvih najmanj 1500.
Ergo: Iran je velika zgodba ne le prejšnjega, ampak tudi tega stoletja. Demonstranti so spet pokazali, da v tej državi obstaja resna opozicija konservativnemu teokratskemu režimu. Čeprav se zdi, da gre za še eno od gibanj, ki nima posebej izpostavljenega voditelja, je očitno, da opozicija obstaja, da zahteva spremembe in da je ne bo mogoče utišati s solzivcem in kroglami.
Kljub temu je še vprašanje, ali bi morala oziroma ali bi Amerika – ali kdor koli že – lahko vplivala na destabiliziranje iranskega režima, kakršen je danes. Islamska revolucija ima svoj tok in zdi se, da se zdaj spet dotika z meščansko opozicijo, ki se občasno zavzema za vrnitev monarhije. Sekularno gibanje v glavnih treh državah »šiitskega mladega meseca« (Iranu, Iraku in Libanonu) je vse močnejše. Ni potrebna še ena vojna.
Neposredno po tem, ko je predsednik Vladimir Putin v sredo v svojem letnem nagovoru državljanom napovedal ustavne spremembe, sta odstopila premier Dmitrij Medvedjev in njegova vlada. Tako je Rusija dobila novega premiera – nekdanjega vodjo davčnega urada Mihajla Mišustina.
Putin je napovedal, da bodo Medvedjevu ponudili funkcijo namestnika predsednika varnostnega sveta. Ta svet bo v šahovskih zamenjavah okrepljen, in bo, kot to vidijo nekateri komentatorji, zavzel položaj nad predsednikom.
Ves svet se je loteval reševanja največjega rebusa: kaj je Putin nameraval narediti s to potezo? Odpreti prostor za postavitev svojega namestnika – ki ga za zdaj v vesoljski megli ni videti, ali morda namestiti stol, na katerem namerava za vedno ostati zunaj dosega vseh institucij, vključno s predsedniškimi volitvami, ki so predvidene za leto 2024?
Ergo: Vsekakor se zdi malo verjetno, da se je Putin, ki po Stalinu vlada v Rusiji najdlje časa, končno odločil, da se bo iz svojega ledenega dvorca na Mesecu spustil na zemljo ter se posvetil vnukom in družini. Njegova igra spominja na navodilo Otta von Bismarcka: »Kadar želiš preslepiti svet, povej resnico.« Vsi se bodo ukvarjali z analiziranjem tistega, kar se skriva za njo, in le malokdo bo dojel, da si pravkar povedal tisto, kar nameravaš storiti.
Sicer pa, vprašajte Kitajce, kako je z eno samo potezo z roko čez nebo mogoče razprosteti zvezde in ustvariti Mlečno cesto k večnosti. Mar ni Deng Xiaoping odšel v pokoj, nato pa za zastorom postal najmočnejši?
Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski namestnik premiera Liu He sta v sredo podpisala »prvo fazo« sporazuma, s katerim so zamrznili trgovinsko vojno med dvema največjima gospodarstvoma sveta. Bodo tako zamrznili tudi ameriško strast do prevlade in kitajsko bojazen pred upočasnjevanjem rasti? Ali se bo s tem carinski spor spremenil v pravo hladno vojno?
Za zdaj globalni trg ugotavlja, da je to dobra novica. Vlagatelji so se odločili, da bodo optimisti, tako da se vrednosti na borzah povečujejo. Vsi po vrsti se vedejo, kot da je nastal velik preboj s tveganjem, da bo sledila nova in vsesplošna gospodarska kriza.
Kdaj se bodo začela pogajanja o »drugi fazi« sporazuma, je odvisno od vsega tistega, kar je bil dejanski vzrok za to, da se podpiše »prva faza«. Trumpove težave z odpoklicem in upočasnjevanje kitajske rasti. Zdaj je treba najprej videti, ali bo ameriški predsednik dobro »prodal« svojo trditev, da je iz spora s Kitajsko prišel kot zmagovalec. Še zanimiveje pa bo videti, ali so bile ameriške carine glavni vzrok za nevarno ohlajanje kitajskega gospodarskega vzpona ali je vsega tega krivo predvsem to, da se predsednik Xi Jinping ni odločil za strukturne reforme, ki bi morale vsebovati tudi določene sistemske spremembe. Morda sta se tako Trump kot Xi preprosto izpela.
Ergo: »Daj, da poletim na mesec / dopusti mi, da se igram med zvezdami, / naj vidim, kakšna je pomlad / na Jupitru in Marsu …« Pesem Fly Me to the Moon bi lahko postala intimna himna dveh najmočnejših mož sveta. In ko bosta prišla do verza, »naj večno prepevam«, se jima bo pridružil še Putin.
Yamaha je ta teden vse tiste, ki imajo njeno opremo za ustvarjanje glasbe, opozorila, da kovčki, v katerih se prenaša oprema, niso za ljudi. Japonski proizvajalec glasbenih inštrumentov pri tem ni omenil povoda za omenjeno opozorilo. Poudaril je samo to, da je bilo pred kratkim nekaj primerov, ko so se ljudje znašli v kovčkih za opremo. »Ne počnite tega, da ne bi prišlo od neželene nesreče,« je opozorila Yamaha.
Seveda se je opozorilo nanašalo na pobeg Carlosa Ghosna, najprej občudovanega, nato aretiranega predsednika Nissana, ki se je v kovčku za glasbilo izmuznil varnostnikom in z zasebnim letalom pobegnil v Libanon. Ne ve se, ali je bil to kovček prav za Yamahine inštrumente, je pa ta družba dogodek, o katerem so govorili vsi po vrsti, spretno izkoristila za posredno samoreklamo. Resnično domiselno – vsa čast!
Ergo: Ko je Maezava objavil razpis za partnerico, s katero bo odpotoval na Mesec, je posredno potrdil rek Mao Zedonga, da »žena podpira polovico neba«. Ghosn bi lahko dodal, da »žena organizira polovico pobega«. Če že ne celotnega. Govori se namreč, da je Carole Ghosn pripravila celoten načrt, vključno z načinom, na katerega so njenega moža spravili skozi postopek varnostnega preverjanja. Zdaj sta skupaj v Bejrutu, skupaj na japonski tiralici, skupaj v trditvah, da je japonsko sodstvo neusmiljeno in da v deželi vzhajajočega sonca Carlos nikoli ne bi imel priložnosti dokazati, da je nedolžen. Na Japonskem okoli 99 odstotkov osumljenih na koncu tudi dejansko obsodijo za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila proti njim vložena obtožnica. Japonski funkcionarji to opravičujejo s trditvijo, da v tej državi nikoli ne vložijo obtožnice, dokler ne zberejo dovolj dokazov o krivdi. Zato imajo v tej državi na 100.000 prebivalcev samo 48 zapornikov. V Veliki Britaniji jih imajo 148, v ZDA celo 698.
Pa vendar, zakaj v japonskem jeziku obstaja beseda »enzai«? Njen pomen so pojasnili v publikaciji, ki je posvečena prav tistim, ki so bili obsojeni brez krivde. »Ko si nedolžen, obravnavajo pa te kot kriminalca.« Japonska ima, mimogrede povedano, tudi smrtno kazen.
Petnajsti januar je bil »dan wikipedije«. To je bil 19. rojstni dan svobodne enciklopedije, ki jo s programsko opremo »wiki« razvijajo sami uporabniki. »Wiki« v havajskem jeziku pomeni »hitro«, kar je v resnici odlika tega spretnega vseznalca. Celo ko želite vedeti, kaj je to wikipedija, vprašate … wikipedijo. Ona vam bo najhitreje vse pojasnila.
Tisto, kar je prav tako pomembna značilnost »hitropedije«, pa je to, da je odprta. Zato je to otrok 21. stoletja, hkrati pa tudi sad in temelj globalizacije.
A wikipedija je v različnih jezikih različna. Kot je to ob njenem rojstnem dnevu zapisal Miljenko Jergović, »imata vsak narod in vsaka kultura wikipedijo prej po meri lastne neumnosti kot pameti … in, seveda, vsaka kultura ima wikipedijo, kakršno si zasluži«. Če to malce razširimo, bomo dojeli, da ima vsak narod globalizacijo po meri lastne omejenosti. In vsak človek v tem odprtem svetu brez zidov najde mesto, kakršnega si zasluži. Morda pod velikim hrastom v svojem dvorišču. Morda na Mesecu.
Ergo: »O Mesecu se domneva, da je nastal pred okoli 4,51 milijarde leti, ne dolgo po tem, ko je nastala Zemlja,« piše v wikipediji. Njena angleška različica pojasnjuje, od kod ime »Moon«. Na kratko povedano iz stare angleščine, v kateri je beseda »mona« izšla iz protogermanske besede »meno«, kar pomeni »meriti«. Čas enega meseca se namreč meri z Mesečevimi menami. Hvala, wiki! Iščem naprej po »hitropediji«. Naslednja enota je »ljubezen«.
Zdaj si ob sebi želi žensko, ki bo tudi po vrnitvi iz Mesečeve orbite ostala njegova življenjska sopotnica. Pogoj je, da je starejša od dvajset let, da jo zanimajo vesoljska potovanja in da si »želi svetovni mir«. Štiriinštiridesetletni Maezava, ki je ločen, je aplikacije sprejemal do konca tega tedna.
Pred nekaj dnevi pa je objavil, da bo med tisoč svojih »sledilcev« razdelil devet milijonov dolarjev. Tako bo opravil družbeni poskus na temo, ali denar lahko osreči ljudi. Zdi se, da je s povabilom na vesoljsko potovanje tudi sam odgovoril na to vprašanje. Denar ni dovolj. Samo ljubezen človeka pripravi na to, da odpotuje na Mesec. Na pot se bo šlo marca.
Krvavi polmesec
Potem ko je iranska vlada priznala, da je njena Revolucionarna garda sestrelila ukrajinsko potniško letalo s 176 potniki, ki so v nesreči vsi izgubili življenje, se je na proteste odpravilo na tisoče prebivalcev Teherana in drugih iranskih mest. Bili so ogorčeni, in to najprej zato, ker je njihova država sploh naredila nekaj takšnega, ker je lagala, na koncu pa hladnokrvno priznala, da so zanjo človeška življenja manj pomembna od političnih ciljev.
Slišati je bilo različne pozive in glasne zahteve, vključno s tisto, naslovljeno na ajatolo Hameneija, naj odstopi. »Lažejo nam, da je naša sovražnica Amerika!« so vzklikali študenti na ulicah glavnega mesta. »Naš sovražnik je tu!« Nekdo je snemal proteste in policijo, ki je šla nad protestnike s solzivcem, nato pa v določenem trenutku uporabila prave naboje. Na posnetkih je bilo videti mlake krvi. Pri vsem tem pa je načelnik teheranske policije Hosein Rahimi spet trdil, da njegovi policisti niso na nikogar streljali.
Med protesti je bilo slišati različne pozive in glasne zahteve, vključno s tisto, naslovljeno na ajatolo Hameneija, naj odstopi. FOTO: AFP
A mladi mesec je krvav.
V Iranu to niso bile prve demonstracije. Nezadovoljni državljani so šli na ulice že konec leta 2017, na začetku leta 2018, nato pa spet novembra lani, potem ko je vlada objavila, da bo za 50 odstotkov podražila gorivo. Gospodarske razmere so težke in zaradi sankcij postajajo vse težje. Mladi so še posebno prizadeti zaradi visoke stopnje brezposelnosti in se vse odločneje upirajo režimu, o katerem so prepričani, da jih je privedel do te točke.
Amnesty International trdi, da so bili lani v nemirih ubiti 304 ljudje, časopisne agencije pa navajajo, da je bilo mrtvih najmanj 1500.
Ergo: Iran je velika zgodba ne le prejšnjega, ampak tudi tega stoletja. Demonstranti so spet pokazali, da v tej državi obstaja resna opozicija konservativnemu teokratskemu režimu. Čeprav se zdi, da gre za še eno od gibanj, ki nima posebej izpostavljenega voditelja, je očitno, da opozicija obstaja, da zahteva spremembe in da je ne bo mogoče utišati s solzivcem in kroglami.
Kljub temu je še vprašanje, ali bi morala oziroma ali bi Amerika – ali kdor koli že – lahko vplivala na destabiliziranje iranskega režima, kakršen je danes. Islamska revolucija ima svoj tok in zdi se, da se zdaj spet dotika z meščansko opozicijo, ki se občasno zavzema za vrnitev monarhije. Sekularno gibanje v glavnih treh državah »šiitskega mladega meseca« (Iranu, Iraku in Libanonu) je vse močnejše. Ni potrebna še ena vojna.
Putinova Mlečna cesta
Neposredno po tem, ko je predsednik Vladimir Putin v sredo v svojem letnem nagovoru državljanom napovedal ustavne spremembe, sta odstopila premier Dmitrij Medvedjev in njegova vlada. Tako je Rusija dobila novega premiera – nekdanjega vodjo davčnega urada Mihajla Mišustina.
Ves svet se je loteval reševanja največjega rebusa: kaj je Putin nameraval narediti s to potezo? FOTO: Maxim Shemetov/Reuters
Putin je napovedal, da bodo Medvedjevu ponudili funkcijo namestnika predsednika varnostnega sveta. Ta svet bo v šahovskih zamenjavah okrepljen, in bo, kot to vidijo nekateri komentatorji, zavzel položaj nad predsednikom.
Ves svet se je loteval reševanja največjega rebusa: kaj je Putin nameraval narediti s to potezo? Odpreti prostor za postavitev svojega namestnika – ki ga za zdaj v vesoljski megli ni videti, ali morda namestiti stol, na katerem namerava za vedno ostati zunaj dosega vseh institucij, vključno s predsedniškimi volitvami, ki so predvidene za leto 2024?
Ergo: Vsekakor se zdi malo verjetno, da se je Putin, ki po Stalinu vlada v Rusiji najdlje časa, končno odločil, da se bo iz svojega ledenega dvorca na Mesecu spustil na zemljo ter se posvetil vnukom in družini. Njegova igra spominja na navodilo Otta von Bismarcka: »Kadar želiš preslepiti svet, povej resnico.« Vsi se bodo ukvarjali z analiziranjem tistega, kar se skriva za njo, in le malokdo bo dojel, da si pravkar povedal tisto, kar nameravaš storiti.
Sicer pa, vprašajte Kitajce, kako je z eno samo potezo z roko čez nebo mogoče razprosteti zvezde in ustvariti Mlečno cesto k večnosti. Mar ni Deng Xiaoping odšel v pokoj, nato pa za zastorom postal najmočnejši?
Fly Me to the Moon
Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski namestnik premiera Liu He sta v sredo podpisala »prvo fazo« sporazuma, s katerim so zamrznili trgovinsko vojno med dvema največjima gospodarstvoma sveta. Bodo tako zamrznili tudi ameriško strast do prevlade in kitajsko bojazen pred upočasnjevanjem rasti? Ali se bo s tem carinski spor spremenil v pravo hladno vojno?
Za zdaj globalni trg ugotavlja, da je to dobra novica. Vlagatelji so se odločili, da bodo optimisti, tako da se vrednosti na borzah povečujejo. Vsi po vrsti se vedejo, kot da je nastal velik preboj s tveganjem, da bo sledila nova in vsesplošna gospodarska kriza.
Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski namestnik premiera Liu He sta v sredo podpisala »prvo fazo« sporazuma. FOTO: Damir Sagolj/Reuters
Kdaj se bodo začela pogajanja o »drugi fazi« sporazuma, je odvisno od vsega tistega, kar je bil dejanski vzrok za to, da se podpiše »prva faza«. Trumpove težave z odpoklicem in upočasnjevanje kitajske rasti. Zdaj je treba najprej videti, ali bo ameriški predsednik dobro »prodal« svojo trditev, da je iz spora s Kitajsko prišel kot zmagovalec. Še zanimiveje pa bo videti, ali so bile ameriške carine glavni vzrok za nevarno ohlajanje kitajskega gospodarskega vzpona ali je vsega tega krivo predvsem to, da se predsednik Xi Jinping ni odločil za strukturne reforme, ki bi morale vsebovati tudi določene sistemske spremembe. Morda sta se tako Trump kot Xi preprosto izpela.
Ergo: »Daj, da poletim na mesec / dopusti mi, da se igram med zvezdami, / naj vidim, kakšna je pomlad / na Jupitru in Marsu …« Pesem Fly Me to the Moon bi lahko postala intimna himna dveh najmočnejših mož sveta. In ko bosta prišla do verza, »naj večno prepevam«, se jima bo pridružil še Putin.
Ne poskušajte tega storiti doma
Yamaha je ta teden vse tiste, ki imajo njeno opremo za ustvarjanje glasbe, opozorila, da kovčki, v katerih se prenaša oprema, niso za ljudi. Japonski proizvajalec glasbenih inštrumentov pri tem ni omenil povoda za omenjeno opozorilo. Poudaril je samo to, da je bilo pred kratkim nekaj primerov, ko so se ljudje znašli v kovčkih za opremo. »Ne počnite tega, da ne bi prišlo od neželene nesreče,« je opozorila Yamaha.
Seveda se je opozorilo nanašalo na pobeg Carlosa Ghosna, najprej občudovanega, nato aretiranega predsednika Nissana, ki se je v kovčku za glasbilo izmuznil varnostnikom in z zasebnim letalom pobegnil v Libanon. Ne ve se, ali je bil to kovček prav za Yamahine inštrumente, je pa ta družba dogodek, o katerem so govorili vsi po vrsti, spretno izkoristila za posredno samoreklamo. Resnično domiselno – vsa čast!
Govori se namreč, da je Carole Ghosn pripravila celoten načrt, vključno z načinom, na katerega so njenega moža spravili skozi postopek varnostnega preverjanja. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters
Ergo: Ko je Maezava objavil razpis za partnerico, s katero bo odpotoval na Mesec, je posredno potrdil rek Mao Zedonga, da »žena podpira polovico neba«. Ghosn bi lahko dodal, da »žena organizira polovico pobega«. Če že ne celotnega. Govori se namreč, da je Carole Ghosn pripravila celoten načrt, vključno z načinom, na katerega so njenega moža spravili skozi postopek varnostnega preverjanja. Zdaj sta skupaj v Bejrutu, skupaj na japonski tiralici, skupaj v trditvah, da je japonsko sodstvo neusmiljeno in da v deželi vzhajajočega sonca Carlos nikoli ne bi imel priložnosti dokazati, da je nedolžen. Na Japonskem okoli 99 odstotkov osumljenih na koncu tudi dejansko obsodijo za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila proti njim vložena obtožnica. Japonski funkcionarji to opravičujejo s trditvijo, da v tej državi nikoli ne vložijo obtožnice, dokler ne zberejo dovolj dokazov o krivdi. Zato imajo v tej državi na 100.000 prebivalcev samo 48 zapornikov. V Veliki Britaniji jih imajo 148, v ZDA celo 698.
Pa vendar, zakaj v japonskem jeziku obstaja beseda »enzai«? Njen pomen so pojasnili v publikaciji, ki je posvečena prav tistim, ki so bili obsojeni brez krivde. »Ko si nedolžen, obravnavajo pa te kot kriminalca.« Japonska ima, mimogrede povedano, tudi smrtno kazen.
Wikipedija
Petnajsti januar je bil »dan wikipedije«. To je bil 19. rojstni dan svobodne enciklopedije, ki jo s programsko opremo »wiki« razvijajo sami uporabniki. »Wiki« v havajskem jeziku pomeni »hitro«, kar je v resnici odlika tega spretnega vseznalca. Celo ko želite vedeti, kaj je to wikipedija, vprašate … wikipedijo. Ona vam bo najhitreje vse pojasnila.
Tisto, kar je prav tako pomembna značilnost »hitropedije«, pa je to, da je odprta. Zato je to otrok 21. stoletja, hkrati pa tudi sad in temelj globalizacije.
»O Mesecu se domneva, da je nastal pred okoli 4,51 milijarde leti, ne dolgo po tem, ko je nastala Zemlja,« piše v wikipediji. FOTO: Prakash Mathema/AFP
A wikipedija je v različnih jezikih različna. Kot je to ob njenem rojstnem dnevu zapisal Miljenko Jergović, »imata vsak narod in vsaka kultura wikipedijo prej po meri lastne neumnosti kot pameti … in, seveda, vsaka kultura ima wikipedijo, kakršno si zasluži«. Če to malce razširimo, bomo dojeli, da ima vsak narod globalizacijo po meri lastne omejenosti. In vsak človek v tem odprtem svetu brez zidov najde mesto, kakršnega si zasluži. Morda pod velikim hrastom v svojem dvorišču. Morda na Mesecu.
Ergo: »O Mesecu se domneva, da je nastal pred okoli 4,51 milijarde leti, ne dolgo po tem, ko je nastala Zemlja,« piše v wikipediji. Njena angleška različica pojasnjuje, od kod ime »Moon«. Na kratko povedano iz stare angleščine, v kateri je beseda »mona« izšla iz protogermanske besede »meno«, kar pomeni »meriti«. Čas enega meseca se namreč meri z Mesečevimi menami. Hvala, wiki! Iščem naprej po »hitropediji«. Naslednja enota je »ljubezen«.
