Afganistan
Sassoli: Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu EU
Predsednik EP se je odzval na izjavo slovenskega premierja Janše, da EU ne bo odpirala humanitarnih koridorjev.
Odpri galerijo
Če se proti talibanom v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, se naj tudi moški, je navedel Janez Janša. FOTO: Jure Eržen/Delo
Evropska unija po napovedi premierja Janeza Janše ne bo odpirala nobenih evropskih »humanitarnih« oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. »Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU, ki varujejo našo zunanjo mejo,« je zapisal na twitterju.
Če se proti talibanom v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, se naj tudi moški, je navedel Janša. Meni namreč, da ni dolžnost EU ali Slovenije, da »pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se lahko boril za svojo domovino«. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je sicer pred dnevi zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice je zato na videozasedanju notranjih ministrov EU v sredo pozvala, naj pospešijo preselitve. Afganistan ni varen, zato ni mogoče pošiljati ljudi nazaj, je opozorila.
Dodala je, da je treba preprečiti, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU. »Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem,« je še dejala komisarka. Podobno je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v soboto prek twitterja poudarila, da je treba tistim, ki se ne morejo vrniti v Afganistan ali ostati doma, ponuditi alternative. »To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito," je navedla.
To ne velja le za afganistanske sodelavce EU, ki prihajajo v Španijo, ampak tudi za tiste, ki so ostali v Afganistanu. Kot je še zapisala von der Leyenova, je EU močno zavezana podpori nevladnim organizacijam v državi.
»Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Evropske unije glede Afganistana,« je v odzivu na izjavo slovenskega premiera Janeza Janše, da EU ne bo odpirala humanitarnih koridorjev poudaril predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Janšo je pozval, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. »Naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za vse, ki jih ogroža novi afganistanski režim, in ne le za Afganistance, ki so sodelovali z nami,« je dejal Sassoli v izjavi za italijansko Rainews24 ob robu srečanja v Riminiju. »Premiera Janšo vabimo, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. Tako bomo lahko sklenili, kakšni naj bodo naši naslednji koraki. Vse države članice se počutimo vpletene v situacijo v Afganistanu in jasno je, da moramo pokazati solidarnost,« je dejal Sassoli.
Na Sassolijevo izjavo pa je Janša na Twitterju poudaril, da je na članicah EU, da se odločijo, ali želijo sprejeti še en migracijski val. »Trenutno pa nimamo niti konsenza niti kvalificirane večine, pravzaprav nobene večine sploh glede vprašanja, kaj storiti. In mi že izražamo solidarnost tistim, ki so delali z nami,« je še zapisal Janša.
Janševa izjava je odmevala tudi v Italiji. Predstavniki italijanske levice so po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa Janši izkazali nepodporo in pozvali k konkretnim ukrepom proti njemu.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes sporočil, da ne želi sprejeti beguncev iz Afganistana. »Ne strinjam se, da bi v Avstrijo morali sprejeti še več ljudi, ampak ravno nasprotno,« je Kurz dejal v pogovoru za televizijo PULS 4, ki ga bodo predvajali drevi. V Avstriji je že več kot 40.000 državljanov Afganistana, kar je glede na število prebivalcev druga največja afganistanska skupnost v EU.
Možnost sprejema novih Afganistancev je Kurz odločno zavrnil: »Dokler bom kancler, se to ne bo zgodilo,« je dejal. Izpostavil je »posebej težko integracijo« te skupine prebivalstva. Dodal je, da bi za državo sprejemanje ljudi, ki se ne bi mogli vključiti v družbo, predstavljalo velik problem.
Da so početja talibanov kruta in da so razmere v Afganistanu neznosne, po njegovih besedah ni mogoče zanikati. Zato je pozval mednarodno skupnost k aktivnostim za izboljšanje položaja. Obenem pa je predlagal, naj prebivalci Afganistana pomoč poiščejo v sosednjih državah. Izpostavil je Turkmenistan in Uzbekistan, EU pa naj po besedah avstrijskega kanclerja državam v regiji zagotovi vso potrebno podporo.
Možnost sprejema dodatnih beguncev iz Afganistana je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer že v soboto zavrnil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Kot je dejal v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel, je nov migrantski val neizogiben, če ne bodo sprejeli ustreznih ukrepov. Toda Turčija, v kateri že živi pet milijonov beguncev, po njegovih besedah »ne more prevzeti dodatnega bremena migrantov«.
Če se proti talibanom v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, se naj tudi moški, je navedel Janša. Meni namreč, da ni dolžnost EU ali Slovenije, da »pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se lahko boril za svojo domovino«. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je sicer pred dnevi zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice je zato na videozasedanju notranjih ministrov EU v sredo pozvala, naj pospešijo preselitve. Afganistan ni varen, zato ni mogoče pošiljati ljudi nazaj, je opozorila.
Dodala je, da je treba preprečiti, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU. »Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem,« je še dejala komisarka. Podobno je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v soboto prek twitterja poudarila, da je treba tistim, ki se ne morejo vrniti v Afganistan ali ostati doma, ponuditi alternative. »To pomeni, da moramo ponuditi oziroma organizirati zakonite in varne poti za tiste, ki potrebujejo našo zaščito," je navedla.
To ne velja le za afganistanske sodelavce EU, ki prihajajo v Španijo, ampak tudi za tiste, ki so ostali v Afganistanu. Kot je še zapisala von der Leyenova, je EU močno zavezana podpori nevladnim organizacijam v državi.
Možnost sprejema dodatnih beguncev iz Afganistana je sicer že v soboto zavrnil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. FOTO: Murad Sezer/Reuters
Odziv predsednika EP
»Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu Evropske unije glede Afganistana,« je v odzivu na izjavo slovenskega premiera Janeza Janše, da EU ne bo odpirala humanitarnih koridorjev poudaril predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Janšo je pozval, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. »Naše institucije si prizadevajo ugotoviti, kakšna solidarnost bi bila potrebna za vse, ki jih ogroža novi afganistanski režim, in ne le za Afganistance, ki so sodelovali z nami,« je dejal Sassoli v izjavi za italijansko Rainews24 ob robu srečanja v Riminiju. »Premiera Janšo vabimo, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami. Tako bomo lahko sklenili, kakšni naj bodo naši naslednji koraki. Vse države članice se počutimo vpletene v situacijo v Afganistanu in jasno je, da moramo pokazati solidarnost,« je dejal Sassoli.
Na Sassolijevo izjavo pa je Janša na Twitterju poudaril, da je na članicah EU, da se odločijo, ali želijo sprejeti še en migracijski val. »Trenutno pa nimamo niti konsenza niti kvalificirane večine, pravzaprav nobene večine sploh glede vprašanja, kaj storiti. In mi že izražamo solidarnost tistim, ki so delali z nami,« je še zapisal Janša.
Janševa izjava je odmevala tudi v Italiji. Predstavniki italijanske levice so po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa Janši izkazali nepodporo in pozvali k konkretnim ukrepom proti njemu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes posvaril pred tem, da bi v srednjeazijske države in nato v Rusijo iz Afganistana pod krinko beguncev vstopali skrajneži, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Naši zahodni partnerji vztrajno omenjajo, da bi begunce namestili v srednjeazijskih državah, preden bi dobili vizume za ZDA ali druge države,« je dejal na srečanju visokih predstavnikov svoje stranke Enotna Rusija. »A kdo je med temi begunci? Kako lahko vemo?« je vprašal. Kot je ocenil, morda želi iz Afganistana zbežati še »na stotine, celo stotisoče ali morda celo milijone« ljudi.
Kurz zavrnil možnost sprejema novih beguncev
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je danes sporočil, da ne želi sprejeti beguncev iz Afganistana. »Ne strinjam se, da bi v Avstrijo morali sprejeti še več ljudi, ampak ravno nasprotno,« je Kurz dejal v pogovoru za televizijo PULS 4, ki ga bodo predvajali drevi. V Avstriji je že več kot 40.000 državljanov Afganistana, kar je glede na število prebivalcev druga največja afganistanska skupnost v EU.
Možnost sprejema novih Afganistancev je Kurz odločno zavrnil: »Dokler bom kancler, se to ne bo zgodilo,« je dejal. Izpostavil je »posebej težko integracijo« te skupine prebivalstva. Dodal je, da bi za državo sprejemanje ljudi, ki se ne bi mogli vključiti v družbo, predstavljalo velik problem.
Da so početja talibanov kruta in da so razmere v Afganistanu neznosne, po njegovih besedah ni mogoče zanikati. Zato je pozval mednarodno skupnost k aktivnostim za izboljšanje položaja. Obenem pa je predlagal, naj prebivalci Afganistana pomoč poiščejo v sosednjih državah. Izpostavil je Turkmenistan in Uzbekistan, EU pa naj po besedah avstrijskega kanclerja državam v regiji zagotovi vso potrebno podporo.
Možnost sprejema dodatnih beguncev iz Afganistana je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer že v soboto zavrnil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Kot je dejal v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel, je nov migrantski val neizogiben, če ne bodo sprejeli ustreznih ukrepov. Toda Turčija, v kateri že živi pet milijonov beguncev, po njegovih besedah »ne more prevzeti dodatnega bremena migrantov«.
