SDS novači nove člane

Ljubljana – Stranka Janeza Janše dejavno vabi v svoje vrste. »Naš cilj je, da delamo dobro za Slovenijo. V stranki se združujemo, da bomo v državi bolje živeli, da bo Slovenija bolj spoštovana v svetu. Delamo za to, da bomo združevali tisto najboljše, kar obstaja v slovenskem narodu. Pridruži se nam,« so zapisali.

Kakšen je odziv na njeno akcijo, ni znano. V SDS namreč niso odgovorili na naša vprašanja o aktualnem novačenju novih članov, tako ni mogoče preveriti, ali se je zanimanje za članstvo v stranki res povečalo, potem ko je SDS prevzela oblast. Prav tako niso razkrili podatkov o številu svojih privržencev.



Glede na to, da je po naših informacijah letna članarina 15 evrov in da so prihodki stranke iz tega naslova lani znašali 113.406 evrov, je imela torej SDS lani 7560 aktivnih članov, ki so ji članarino plačevali; za upokojence zaveze plačila članarine ni, pričakujejo pa donacije. SDS je sicer lani kar petino sredstev zbrala s članarinami in prispevki posameznikov.

SDS nepriljubljenost raste

Finančno najmočnejša politična stranka z 1,7 milijona evrov prihodki v lanskem letu še vedno tudi močno vodi v javnomnenjskih anketah. Če bi bile volitve jutri, bi jo volilo skoraj 17 odstotkov vprašanih. Če iz rezultatov ankete izločimo neopredeljene in tiste, ki odgovarjajo, da ne bi volili nikogar oziroma nočejo odgovoriti, je podpora SDS še višja, saj bi jo volila dobra četrtina opredeljenih anketirancev.

Katere stranke pa zagotovo ne bi volili, je poleg tega spraševala Mediana. Največ anketiranih je navedlo SDS. Stopnja odbojnosti te stranke se je od pomladi povečala kar za 16 odstotnih točk. SDS po nepriljubljenosti sledi Levica, ki je zagotovo ne bi volilo dobrih 18 odstotkov vprašanih. Preostale stranke imajo zanemarljivo stopnjo odbojnosti (deleža odgovorov na vprašanje, katere stranke zagotovo ne bi volili). Razlogov za rast odbojnosti SDS je več, od kadrovskih menjav in afere z nakupi zaščitne opreme do neprimernega, predvsem tviteraškega komuniciranja njenih predstavnikov.

Dualizem političnega prostora vztraja

Po spomladanskem padcu vlade Marjana Šarca in po tem, ko je vajeti izvršne veje oblasti s sestavo desnosredinske koalicije prevzel Janez Janša, je bila odbojnost SDS v aprilu pomembno nižja. Po zadnjih meritvah Mediane pa se odpor proti stranki Janeza Janše torej krepi; vlada s SDS na čelu tako očitno ni znala ustrezno unovčiti svoje uspešnosti v boju proti bolezni covid-19. Da SDS zagotovo ne bi volilo, namreč trdi 42,9 odstotka vprašanih, medtem ko se je spomladi ta delež približal tretjini.



Padla je tudi priljubljenost Janeza Janše. Aprila je zasedel četrto mesto na lestvici najbolj priljubljenih politikov s povprečno oceno 2,98, nato je na lestvici, na kateri praviloma kraljuje populistični predsednik republike Borut Pahor, padel za osem mest. Najvišjo oceno na lestvici politikov je Janša dosegel pred trinajstimi leti (januarja 2007, ko je dobil povprečno oceno 3,45).

Dualizem v slovenskem prostoru in delitev na dva nasprotna politična pola očitno še kar vztraja in ga tudi koronska kriza ter njene posledice niso premostile. To namreč nazorno kaže podatek o razdeljenosti družbe na dva dela, na tistega, ki aktualno vlado podpira, in tistega, ki je ne. Delež tistih, ki SDS zagotovo v nobenem primeru ne bi volili, je približno tolikšen, kot znaša delež tistih, ki aktualne vlade ne podpira. Kot je Mediana izmerila za POP TV, ta delež znaša 43,7 odstotka. Na drugi strani političnega prostora so tisti, ki vlado Janeza Janše podpirajo, ta delež pa je 41-odstoten.



Medtem ko Janez Janša ocenjuje, da je razlika med njegovo vlado in njenimi tremi predhodnicami v tem, da aktualna ne mlati prazne slame, pač pa sodeluje, išče rešitve, načrtuje in ukrepa, kot je naštel v pogovoru za tednik Demokracija, pa javnost očitno ne deli povsem te njegove ocene.