Spor v parlamentu
SDS za trdo roko pri motečih poslancih na sejah
V tem mandatu državnega zbora se je dvakrat zgodilo, da je predsedujoči iz vrst SDS zahteval odstranitev poslanca iz dvorane.
Odpri galerijo
V parlamentu je nastal nov spor zaradi zahteve za odstranitev motečih poslancev s sej državnega zbora. Eden od treh podpredsednikov državnega zbora Jože Tanko (SDS) je pobudnik, da čim prej, po možnosti pa takoj, uredijo vse potrebno, da postane ukrep odstranitve motečega poslanca s seje državnega zbora izvršljiv. Tanko je kot predsedujoči seje v aktualnem sklicu dvakrat izrekel ukrep odstranitve motečega poslanca.
Poslovnik državnega zbora določa, da se odstranitev s seje ali z dela seje lahko izreče poslancu, če kljub dvakratnemu opominu ali odvzemu besede krši red tako, da onemogoča delo državnega zbora. Poslanec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti parlamentarno dvorano. Odsotnost poslanca s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost, še določa poslovnik.
Podpredsednik državnega zbora Jože Tanko je ob razpravi o interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija poslancu SD Matjažu Nemcu najprej izrekel dva opomina, nato pa tudi ukrep odstranitve. Nemec je Tanka tudi razžalil z vprašanjem, »ali je normalen«. Varnostniki kaznovanega poslanca niso odstranili s seje, ki je bila nato za nekaj časa prekinjena.
Tanko zato v dopisu kolegiju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča predlaga izvršljivost določb poslovnika, saj se je že drugič zgodilo, da poslanec, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, dvorane ni zapustil, službe državnega zbora niso ukrepale, niti ni ukrepal predsednik državnega zbora. »Določbe poslovnika je treba izvrševati, izvedba ni prepuščena samovolji kršiteljev, neoperativnosti služb državnega zbora ali interpretacijam predsednika državnega zbora,« je prepričan Tanko.
Najhujši incident, fizični obračun, se je v slovenskem parlamentu doslej sicer zgodil leta 1998, ko je razžaljeni Jelko Kacin pristopil do kolega v poslanski klopi in s časopisom večkrat po glavi udaril Iva Hvalico. »Kacina tedaj niso odstranili iz dvorane, je pa predsednik državnega zbora Janez Podobnik sejo prekinil,« se spominja dolgoletni poslanec SDS. Odstranitve poslancev se sicer v tujini dogajajo, na primer v Italiji, kjer so nedavno varnostniki iz dvorane odnesli Vittoria Sgarbija, ki je po mnenju predsedujoče poslansko zbornico zamenjal za teater.
Matjaž Nemec včeraj zadeve ne želel komentirati. So se pa na Tankovo pobudo odzvali v štirih poslanskih skupinah opozicije (SD, LMŠ, Levica in SAB). »Izražamo nasprotovanje in nestrinjanje nameram, da bi se vodenje in način delovanja državnega zbora spremenila v nekakšno vnaprejšnje ustrahovanje poslancev, da bodo s seje odstranjeni, če njihova razprava ne bo po okusu podpredsednika Tanka,« so zapisali ter mu očitali, da skrajni ukrep odstranitve poslancev izreka le on in le poslancem iz opozicijskih vrst, ki so kritični do delovanja trenutne oblasti. Jože Tanko te očitke zavrača in poudarja, da seje vodi skladno s poslovnikom državnega zbora
Opozicija tudi ocenjuje, da preostali predsedujoči razumejo smisel in namen parlamentarne demokracije ter soočenje različnih mnenj. Ko je razprava burnejša in reda ni mogoče zagotoviti, sejo za krajši čas prekinejo. Takšna je bila tudi parlamentarna praksa v vseh dosedanjih mandatih. Prav tako je običajno, da se ob morebitnih zapletih na sejah te prekinejo, predsednik in podpredsedniki pa se z vodji poslanskih skupin sestanejo na delovnem posvetu, na katerem poskušajo razrešiti zaplete. Tako je bilo tudi ob razpravi o interpelaciji zoper ministra Simonitija, ko so se dogovorili, da sejo nadaljujejo in da izrečeni ukrepi podpredsednika Tanka ne bodo obveljali ter bo vsem poslankam in poslancem omogočeno sodelovanje in odločanje.
Tanko je v času, ko je državni zbor vodil Dejan Židan, ukrep odstranitve s seje izrekel poslancu LMŠ Janiju Möderndorferju.
»Zame bi bilo fizično odstranjevanje poslancev s seje hud zdrs demokracije, ki si ga ne smemo privoščiti. Poslancem je treba omogočiti, da povedo svoja stališča in argumente, če pa gre razprava predaleč, jo je treba prekiniti,« komentira Židan.
V opoziciji so zaskrbljeni. Menijo, da Tanko z dopisom pravzaprav napoveduje drugačno vodenje državnega zbora in odstranjevanje do oblasti kritičnih poslancev s sej ob morebitnem uspehu drugega poskusa Zorčičeve zamenjave. Po neuradnih informacijah je vodja pristojne parlamentarne službe že izjavil, da navodila za fizično odstranitev poslanca iz velike parlamentarne dvorane ne bo dal; po parlamentarnih hodnikih se že ugiba, ali bo po morebitni razrešitvi Zorčiča s funkcije moral oditi tudi on.
Poslovnik državnega zbora določa, da se odstranitev s seje ali z dela seje lahko izreče poslancu, če kljub dvakratnemu opominu ali odvzemu besede krši red tako, da onemogoča delo državnega zbora. Poslanec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti parlamentarno dvorano. Odsotnost poslanca s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost, še določa poslovnik.
Podpredsednik državnega zbora Jože Tanko je ob razpravi o interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija poslancu SD Matjažu Nemcu najprej izrekel dva opomina, nato pa tudi ukrep odstranitve. Nemec je Tanka tudi razžalil z vprašanjem, »ali je normalen«. Varnostniki kaznovanega poslanca niso odstranili s seje, ki je bila nato za nekaj časa prekinjena.
Tanko zato v dopisu kolegiju predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča predlaga izvršljivost določb poslovnika, saj se je že drugič zgodilo, da poslanec, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, dvorane ni zapustil, službe državnega zbora niso ukrepale, niti ni ukrepal predsednik državnega zbora. »Določbe poslovnika je treba izvrševati, izvedba ni prepuščena samovolji kršiteljev, neoperativnosti služb državnega zbora ali interpretacijam predsednika državnega zbora,« je prepričan Tanko.
4
poslanske skupine opozicije skrbi zahteva za odstranitev poslancev s sej
poslanske skupine opozicije skrbi zahteva za odstranitev poslancev s sej
Kacina niso odstranili
Najhujši incident, fizični obračun, se je v slovenskem parlamentu doslej sicer zgodil leta 1998, ko je razžaljeni Jelko Kacin pristopil do kolega v poslanski klopi in s časopisom večkrat po glavi udaril Iva Hvalico. »Kacina tedaj niso odstranili iz dvorane, je pa predsednik državnega zbora Janez Podobnik sejo prekinil,« se spominja dolgoletni poslanec SDS. Odstranitve poslancev se sicer v tujini dogajajo, na primer v Italiji, kjer so nedavno varnostniki iz dvorane odnesli Vittoria Sgarbija, ki je po mnenju predsedujoče poslansko zbornico zamenjal za teater.
Matjaž Nemec včeraj zadeve ne želel komentirati. So se pa na Tankovo pobudo odzvali v štirih poslanskih skupinah opozicije (SD, LMŠ, Levica in SAB). »Izražamo nasprotovanje in nestrinjanje nameram, da bi se vodenje in način delovanja državnega zbora spremenila v nekakšno vnaprejšnje ustrahovanje poslancev, da bodo s seje odstranjeni, če njihova razprava ne bo po okusu podpredsednika Tanka,« so zapisali ter mu očitali, da skrajni ukrep odstranitve poslancev izreka le on in le poslancem iz opozicijskih vrst, ki so kritični do delovanja trenutne oblasti. Jože Tanko te očitke zavrača in poudarja, da seje vodi skladno s poslovnikom državnega zbora
Določbe poslovnika je treba izvrševati, izvedba ni prepuščena samovolji kršiteljev, neoperativnosti služb ali interpretacijam.
Jože Tanko
Jože Tanko
Opozicija tudi ocenjuje, da preostali predsedujoči razumejo smisel in namen parlamentarne demokracije ter soočenje različnih mnenj. Ko je razprava burnejša in reda ni mogoče zagotoviti, sejo za krajši čas prekinejo. Takšna je bila tudi parlamentarna praksa v vseh dosedanjih mandatih. Prav tako je običajno, da se ob morebitnih zapletih na sejah te prekinejo, predsednik in podpredsedniki pa se z vodji poslanskih skupin sestanejo na delovnem posvetu, na katerem poskušajo razrešiti zaplete. Tako je bilo tudi ob razpravi o interpelaciji zoper ministra Simonitija, ko so se dogovorili, da sejo nadaljujejo in da izrečeni ukrepi podpredsednika Tanka ne bodo obveljali ter bo vsem poslankam in poslancem omogočeno sodelovanje in odločanje.
»Na komunikacijo v državnem zboru močno vpliva močna razcepljenost. Raven razprave pa je seveda odvisna tudi od vodenja predsedujočega, od kvalitete izobrazbe poslancev, njihove politične kulture in splošne razgledanosti, nekateri imajo resnično boren besedni zaklad. Varnostna služba ni namenjena temu, da bi iz parlamentarne dvorane fizično odstranjevala poslance. Prav bizarno je, s čim se ukvarjajo. Je to glavna težava državnega zbora v tem trenutku? Gre za slabo spričevalo aktualnega sklica, v katerem ne vedo niti, kdo je večina in kdo manjšina," ocenjuje Pavel Gantar, eden od nekdanjih predsednikov državnega zbora.
Tanko je v času, ko je državni zbor vodil Dejan Židan, ukrep odstranitve s seje izrekel poslancu LMŠ Janiju Möderndorferju.
»Zame bi bilo fizično odstranjevanje poslancev s seje hud zdrs demokracije, ki si ga ne smemo privoščiti. Poslancem je treba omogočiti, da povedo svoja stališča in argumente, če pa gre razprava predaleč, jo je treba prekiniti,« komentira Židan.
V opoziciji so zaskrbljeni. Menijo, da Tanko z dopisom pravzaprav napoveduje drugačno vodenje državnega zbora in odstranjevanje do oblasti kritičnih poslancev s sej ob morebitnem uspehu drugega poskusa Zorčičeve zamenjave. Po neuradnih informacijah je vodja pristojne parlamentarne službe že izjavil, da navodila za fizično odstranitev poslanca iz velike parlamentarne dvorane ne bo dal; po parlamentarnih hodnikih se že ugiba, ali bo po morebitni razrešitvi Zorčiča s funkcije moral oditi tudi on.
Ključni poudarki:Nov spor zaradi zahteve za odstranitev motečih poslancev s seje.
Podpredsednika državnega zbora Jožeta Tanka zanima, kdaj bo ta ukrep izvršljiv.
Opozicija proti ustrahovanju kritičnih poslancev.
Podpredsednika državnega zbora Jožeta Tanka zanima, kdaj bo ta ukrep izvršljiv.
Opozicija proti ustrahovanju kritičnih poslancev.