Skrb vzbujajoči položaj, vladni pritisk na institucije, globoka polarizacija
Odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) bi moral drevi obravnavati poročilo misije pod vodstvom poslanke Sophie in 't Veld, ki je bila sredi oktobra v Sloveniji. Zaradi nenadne odsotnosti vodje delegacije je predsednik odbora evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Juan Fernando López Aguilar moral preložiti razpravo o poročilu o Sloveniji na 29. november.
Glede na skrb vzbujajoč položaj je delegacija v svojem poročilu sklenila, da bi morali nadaljevati spremljanje, vključno z vsemi dejanji, ki jih ima na razpolago evropski parlament. Evropski parlament bo sicer v sredo na plenarnem zasedanju razpravljal o temeljnih svoboščinah in vladavini prava v Sloveniji, zlasti glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. O resoluciji bodo predvidoma glasovali decembra.
Delegacija LIBE med ugotovitvami misije v poročilu navaja, »da javne institucije na splošno delujejo dobro«. A izražajo globoko zaskrbljenost nad vzdušjem sovraštva, nezaupanja in globoke polarizacije, ki po njihovem mnenju spodkopava zaupanje v javne institucije in med njimi.
Navajajo, da so številni sogovorniki izrazili zaskrbljenost ali navedli pritisk vlade na javne institucije in medije, vključno s kampanjami blatenja, obrekovanjem, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti. Obstaja veliko tveganje, da bi lahko poskusi diskreditacije ali ustrahovanja institucij vplivali na njihovo avtoriteto, še navajajo v sklepih.
Poudarili so pomen neodvisnih in ustrezno financiranih javnih organov, kot so informacijska pooblaščenka, KPK, računsko sodišče in varuh človekovih pravic. Kljub izzivalnim okoliščinam so imeli v delegaciji vtis, da te institucije še lahko dajejo oprijemljive rezultate.
Opozarjajo na položaj STA, kakršen je bil ob njihovem obisku – finančni pritisk in tveganje bankrota. Pozvali so k spoštovanju razsodbe vrhovnega sodišča in zagotavljanju neodvisnosti agencije od političnega vpletanja. Izrazili so tudi skrb glede zamud in v nekaterih primerih odpora do upoštevanja sodnih odločitev. Vlado so pozvali, naj zagotovi njihovo hitro implementacijo.
Za delegacijo je bila očitna tudi nujnost zakonodajnih reform, implementacija in več preglednosti na številnih področjih, kot so medijska zakonodaja, zakonodaja o »žvižgačih«, koncentracija medijev. Člani so tudi opozorili na prakso vladanja z odloki, zlasti z vidika potrebnosti in sorazmernosti takšnih izrednih ukrepov v fazi pandemije, kot je bila v času njihovega obiska.
Opozorili so na razmere glede neimenovanja delegiranih tožilcev. Tako Slovenija ne krši le evropske zakonodaje, temveč ogroža tudi celovitost proračuna EU, so zapisali. S tem ogroža tudi pregon kaznivih dejanj in zaupanje v pravosodje.
Obžalovali so tudi, ker premier Janez Janša in ministri niso bili na razpolago za srečanje z njimi. Predsednik vlade pa je napadel misijo in njene članice, na kar sta se odzvala tudi predsednik evropskega parlamenta David Sassoli in predsednik evropskega sveta Charles Michel, še pišejo.
