Skrivnostno molčeči v kabinetu premiera
Umik tožb: Pri predsedniku vlade Janezu Janši ne razkrivajo, kdo naj bi se v imenu Slovenije pogajal z evropsko komisijo, molčijo tudi glede terana.
Odpri galerijo
V kabinetu premiera ne komentirajo morebitnega umika tožbe Slovenije proti evropski komisiji glede zaščite terana. Izjem, kakršno je dovolila evropska komisija v primeru teran, sicer potrošnik ne razlikuje in je lahko zaveden.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Potem ko je povprašal, ali obstaja možnost za umik tožbe proti Sloveniji na Sodišču EU zaradi preiskave v Banki Slovenije in pod kakšnimi pogoji bi se lahko morda poravnali, je premier Janez Janša v začetku julija dobil odgovor predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen. Odpisala mu je, naj se o zadevi direktno pogovorijo pristojne službe. Na strani komisije je to generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve, skupaj s pravno službo. Na naši strani pa o sogovorniku molčijo.
Kdo naj bi se dogovarjal o morebitni poravnavi in kaj bi bilo za to komisiji treba dati, ne vedo na ministrstvu za pravosodje in tudi ne na državnem odvetništvu. V kabinetu predsednika vlade pa tudi tokrat molčijo. Ne komentirajo niti vsebine elektronskega sporočila, ki je zakrožilo po medijih, češ da se po informacijah iz Bruslja vlada z evropsko komisijo dogovarja o umiku tožbe v zadevi teran. »Smo postali hrvaška podružnica?« končuje z vprašanjem anonimni avtor sporočila.
Odgovora, ali gre za načrtovano vezano trgovino, v kateri bi se ob umiku tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi preiskave v Banki Slovenije naša stran bila pripravljena odpovedati tožbi Slovenije proti komisiji zaradi terana, iz kabineta premiera Janše torej ni. Na kmetijskem ministrstvu pa pravijo, da nimajo informacije o tem, da »naj bi Slovenija umaknila tožbo«.
Na spletni strani SDS je mogoče prebrati oceno, da je Slovenija bitko za teran izgubila, ko je evropska komisija sprejela delegirani akt za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. To je bil močan udarec slovenski vladni politiki, ki je ves čas trdila, da so interesi slovenskih pridelovalcev terana ustrezno zaščiteni.
Izvorni problem po SDS pa naj bi bil v dejstvu – s tem se strinja tudi evropski poslanec in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič – da je Dejan Židan že leta 2013 arogantno zavrnil pogovore s Hrvaško in trilateralne pogovore med Slovenijo, Hrvaško in evropsko komisijo in neodgovorno ter kratkovidno trdil, da v nobenem primeru ne obstaja nobena možnost, da zaščita ne bi bila zadosti čvrsta.
Bančno zgodbo je s teranom sicer povezal kar Janša sam. Ko je prišlo na dan, da je pisal pismo von der Leynovi – v njegovem kabinetu o tej komunikaciji na novinarska vprašanja ne odgovarjajo –, je čivknil, da preverjajo, ali obstaja kakšna možnost, da evropska komisija umakne tožbo proti Sloveniji. »Izkušnje predhodnika, ko je Dejan Židan zapravil teran, so nas nekaj naučile. Radikalno nesposobnih levičarjev pa očitno nič,« je komentiral.
Židanova prizadevanja za zaščito terana pa Janša prek twitterja ni komentiral prvič.
Slovenija je, spomnimo, tožbo zaradi terana vložila jeseni 2017, z njo izpodbija akt, po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Nekateri naši sogovorniki sicer ocenjujejo, da bi bilo evropski komisiji zagotovo v interesu, da se pogodi, saj je v obeh tožbenih primerih izid zanjo negotov. Časa za morebitno dogovarjanje o medsebojnem umiku tožb, če to po nalogu Janeza Janše dejansko že poteka, pa ni veliko. Kmalu po koncu počitnic, 9. septembra, bo namreč razglašena končna sodba sodišča EU v zadevi teran.
Šest dni prej, za 3. september, pa je napovedana predstavitev sklepnih predlogov generalne pravobranilke sodišča EU v primeru tožbe komisije proti Sloveniji zaradi preiskave v Banki Slovenije, v okviru katere naj bi naša stran kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Stališče pravobranilke za sodišče ni zavezujoče. Samo sodbo glede očitkov kršenja nedotakljivosti arhivov ECB pa je mogoče pričakovati konec leta, saj so primerljivi primeri lani v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe.
Da sodišče EU avtomatično vedno ne pritrdi komisiji, kaže tudi primer nemških vinjet. Sodišče je v nasprotju z mnenjem komisije, ki se je v tem primeru postavila na stran Nemčije, presodilo, da je bil nemški vinjetni sistem neskladen s pravom EU in je v sporu med Nemčijo in Avstrijo dalo prav slednji.
Ključni poudarki
- V bruseljskih kuloarjih kroži, da je Slovenija pripravljena umakniti tožbo v zadevi teran.
- SDS in Janez Janša so glede tega spora kritični.
- V kabinetu premiera na vprašanja ne odgovarjajo.
Kdo naj bi se dogovarjal o morebitni poravnavi in kaj bi bilo za to komisiji treba dati, ne vedo na ministrstvu za pravosodje in tudi ne na državnem odvetništvu. V kabinetu predsednika vlade pa tudi tokrat molčijo. Ne komentirajo niti vsebine elektronskega sporočila, ki je zakrožilo po medijih, češ da se po informacijah iz Bruslja vlada z evropsko komisijo dogovarja o umiku tožbe v zadevi teran. »Smo postali hrvaška podružnica?« končuje z vprašanjem anonimni avtor sporočila.
Odgovora, ali gre za načrtovano vezano trgovino, v kateri bi se ob umiku tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi preiskave v Banki Slovenije naša stran bila pripravljena odpovedati tožbi Slovenije proti komisiji zaradi terana, iz kabineta premiera Janše torej ni. Na kmetijskem ministrstvu pa pravijo, da nimajo informacije o tem, da »naj bi Slovenija umaknila tožbo«.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Dejan Židan,
nekdanji kmetijski minister, poslanec SD
Narobe bi bilo, če bi Slovenija umaknila tožbo. S tem bi namreč dali napačen signal, da je zakulisno dogovarjanje pomembnejše od vladavine prava. Pri teranu več kot preveč sumov kaže, da sta se komisija in Hrvaška še pred vstopom Hrvaške v EU dogovorili za hrbtom Slovenije. Tožba je reakcija države, da ščiti svoje interese. Komisijo tožimo, ker je dovolila izjemo pri uporabi imena vinske trte na oznaki vina (Teran Hrvatska Istra).
nekdanji kmetijski minister, poslanec SD
Narobe bi bilo, če bi Slovenija umaknila tožbo. S tem bi namreč dali napačen signal, da je zakulisno dogovarjanje pomembnejše od vladavine prava. Pri teranu več kot preveč sumov kaže, da sta se komisija in Hrvaška še pred vstopom Hrvaške v EU dogovorili za hrbtom Slovenije. Tožba je reakcija države, da ščiti svoje interese. Komisijo tožimo, ker je dovolila izjemo pri uporabi imena vinske trte na oznaki vina (Teran Hrvatska Istra).
SDS kritična do Židana
Na spletni strani SDS je mogoče prebrati oceno, da je Slovenija bitko za teran izgubila, ko je evropska komisija sprejela delegirani akt za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. To je bil močan udarec slovenski vladni politiki, ki je ves čas trdila, da so interesi slovenskih pridelovalcev terana ustrezno zaščiteni.
Izvorni problem po SDS pa naj bi bil v dejstvu – s tem se strinja tudi evropski poslanec in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič – da je Dejan Židan že leta 2013 arogantno zavrnil pogovore s Hrvaško in trilateralne pogovore med Slovenijo, Hrvaško in evropsko komisijo in neodgovorno ter kratkovidno trdil, da v nobenem primeru ne obstaja nobena možnost, da zaščita ne bi bila zadosti čvrsta.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Franc Bogovič,
evropski poslanec, nekdanji kmetijski minister
Dvomim, da trgovanje s tožbama dejansko poteka; je pa znano, da se separatno poskuša dogovoriti glede zadeve, povezane z arhivi ECB. Ocenjujem sicer, da ne izgubljena in ne dobljena tožba glede terana ne bi imela pomembnih posledic za našo stran, saj je njegova količina omejena, cenovno je dobro pozicioniran na slovenskem trgu, možnosti za izvoz na tretje trge pa ni veliko.
evropski poslanec, nekdanji kmetijski minister
Dvomim, da trgovanje s tožbama dejansko poteka; je pa znano, da se separatno poskuša dogovoriti glede zadeve, povezane z arhivi ECB. Ocenjujem sicer, da ne izgubljena in ne dobljena tožba glede terana ne bi imela pomembnih posledic za našo stran, saj je njegova količina omejena, cenovno je dobro pozicioniran na slovenskem trgu, možnosti za izvoz na tretje trge pa ni veliko.
Bančno zgodbo je s teranom sicer povezal kar Janša sam. Ko je prišlo na dan, da je pisal pismo von der Leynovi – v njegovem kabinetu o tej komunikaciji na novinarska vprašanja ne odgovarjajo –, je čivknil, da preverjajo, ali obstaja kakšna možnost, da evropska komisija umakne tožbo proti Sloveniji. »Izkušnje predhodnika, ko je Dejan Židan zapravil teran, so nas nekaj naučile. Radikalno nesposobnih levičarjev pa očitno nič,« je komentiral.
Židanova prizadevanja za zaščito terana pa Janša prek twitterja ni komentiral prvič.
Slovenija je, spomnimo, tožbo zaradi terana vložila jeseni 2017, z njo izpodbija akt, po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.
Septembra dan D za primer teran
Nekateri naši sogovorniki sicer ocenjujejo, da bi bilo evropski komisiji zagotovo v interesu, da se pogodi, saj je v obeh tožbenih primerih izid zanjo negotov. Časa za morebitno dogovarjanje o medsebojnem umiku tožb, če to po nalogu Janeza Janše dejansko že poteka, pa ni veliko. Kmalu po koncu počitnic, 9. septembra, bo namreč razglašena končna sodba sodišča EU v zadevi teran.
Šest dni prej, za 3. september, pa je napovedana predstavitev sklepnih predlogov generalne pravobranilke sodišča EU v primeru tožbe komisije proti Sloveniji zaradi preiskave v Banki Slovenije, v okviru katere naj bi naša stran kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Stališče pravobranilke za sodišče ni zavezujoče. Samo sodbo glede očitkov kršenja nedotakljivosti arhivov ECB pa je mogoče pričakovati konec leta, saj so primerljivi primeri lani v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe.
Da sodišče EU avtomatično vedno ne pritrdi komisiji, kaže tudi primer nemških vinjet. Sodišče je v nasprotju z mnenjem komisije, ki se je v tem primeru postavila na stran Nemčije, presodilo, da je bil nemški vinjetni sistem neskladen s pravom EU in je v sporu med Nemčijo in Avstrijo dalo prav slednji.
Colja: Umik tožbe bi bil nizkotno dejanje"Ohranitev zaščite vina teran, ne zgolj za našo zadrugo, temveč predvsem za male vinogradnike in celoten Kras, je zelo pomemben," pravi Marjan Colja, direktor Vinakras in eden najbolj glasnih aktivnih zagovornikov ohranitve zaščite vina teran.
Zadruga, ki jo vodi, deluje na celotnem področju Krasa in odkupuje grozdje predvsem od malih vinogradnikov – članov in kooperantov (približno 230 jih je). V primeru da bi Slovenija umaknila tožbo proti EU, in s tem posledično dopustila možnost prodaje (tako politično imenovanega) hrvaškega terana, bi ti mali vinogradniki v prihodnosti nosili največje breme. Dejstvo je da je teran posebno vino, ki se v okoli 98 odstotkih proda v Sloveniji. "Prav zaradi tega bi vsake dodatne količine vina z enakim imenom na tržišču pomenile pritisk in posledično padec prodaje tistega pravega terana iz Krasa. Zadruga bi se morala prilagoditi trgu, kar bi v najslabšem primeru pomenilo manjši odkup grozdja, najverjetneje tudi nižjo odkupno ceno grozdja, vse skupaj pa bi pripomoglo k temu, da bi ljudje – vinogradniki iz stroškovnega vidika enostavno prenehali s kmetovanjem. Poleg nas, bi se morali tem razmeram prilagoditi tudi ostali vinogradniki-vinarji, dolgoročno nižjim prodajnim cenam, ki so že sedaj prenizke in v veliko primerih ne krijejo vseh stroškov. Dejansko lahko rečem, da bi ta stroškovna nevzdržnost prispevala k bistvenemu zmanjševanju vinogradništva na Krasu, posledično zaraščanju kmetijskih površin in negativno prispevala ohranjanju podeželja. Na krasu nimamo velike industrije, zato je ohranjanje in razvoj kmetijstva in predvsem vinogradništva še toliko bolj pomemben dejavnik," razlaga Colja.
Zadruga bi se na predvidene razmere prilagodila in poslovala dalje, dolgoročno pa bi posledice čutil celoten Kras.
"Ne predstavljam si, da bi kdo od uradnikov ali politikov ima dejansko pravico, mandat in srce, da bi se brez vednosti (za hrbtom) nas kraških vinarjev sploh dogovarjal o umiku te tožbe. To bi bilo res nizko in zanikrno dejanje. Nasprotno, mi kraški vinarji od uradnikov in politikov pričakujemo polno podporo, v primeru da razsodba ne bi bila v korist nas kraških vinarjev," je še odločen.
Zadruga, ki jo vodi, deluje na celotnem področju Krasa in odkupuje grozdje predvsem od malih vinogradnikov – članov in kooperantov (približno 230 jih je). V primeru da bi Slovenija umaknila tožbo proti EU, in s tem posledično dopustila možnost prodaje (tako politično imenovanega) hrvaškega terana, bi ti mali vinogradniki v prihodnosti nosili največje breme. Dejstvo je da je teran posebno vino, ki se v okoli 98 odstotkih proda v Sloveniji. "Prav zaradi tega bi vsake dodatne količine vina z enakim imenom na tržišču pomenile pritisk in posledično padec prodaje tistega pravega terana iz Krasa. Zadruga bi se morala prilagoditi trgu, kar bi v najslabšem primeru pomenilo manjši odkup grozdja, najverjetneje tudi nižjo odkupno ceno grozdja, vse skupaj pa bi pripomoglo k temu, da bi ljudje – vinogradniki iz stroškovnega vidika enostavno prenehali s kmetovanjem. Poleg nas, bi se morali tem razmeram prilagoditi tudi ostali vinogradniki-vinarji, dolgoročno nižjim prodajnim cenam, ki so že sedaj prenizke in v veliko primerih ne krijejo vseh stroškov. Dejansko lahko rečem, da bi ta stroškovna nevzdržnost prispevala k bistvenemu zmanjševanju vinogradništva na Krasu, posledično zaraščanju kmetijskih površin in negativno prispevala ohranjanju podeželja. Na krasu nimamo velike industrije, zato je ohranjanje in razvoj kmetijstva in predvsem vinogradništva še toliko bolj pomemben dejavnik," razlaga Colja.
Zadruga bi se na predvidene razmere prilagodila in poslovala dalje, dolgoročno pa bi posledice čutil celoten Kras.
"Ne predstavljam si, da bi kdo od uradnikov ali politikov ima dejansko pravico, mandat in srce, da bi se brez vednosti (za hrbtom) nas kraških vinarjev sploh dogovarjal o umiku te tožbe. To bi bilo res nizko in zanikrno dejanje. Nasprotno, mi kraški vinarji od uradnikov in politikov pričakujemo polno podporo, v primeru da razsodba ne bi bila v korist nas kraških vinarjev," je še odločen.
Pridružite se Delovi viber skupnostiSpremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!
