Slovenci drevi v Varšavi: Eden najlepših štadionov v Evropi le del poljske renesanse
Šport ponudil priložnost za edinstveno posodobitev poljske države. Letos prvič čez milijardo evrov izvoza?
Odpri galerijo
Poljaki so prejšnji teden spektakularno proslavili dan neodvisnosti, spektakularno naj bi bilo tudi na drevišnji tekmi s Slovenijo. FOTO: Reuters
Poljaki vedo, kaj želijo doseči. Država z 38 milijoni prebivalcev išče svoj prostor pod dežnikom Evropske unije, pri čemer ima veliko utež tudi šport, posebej nogomet kot njegov najbolj prepoznavni ambasador.
Slovenci so doživeli »nogometno vzdušje« takoj po prihodu v veliko slovansko deželo, kamor jih je pripeljal Boeing 737 poljske letalske družbe Enterair. Na letališču Frederica Chopina v Varšavi so jih pričakali podobno kot druge zvezdnike v večini razvitih držav: lovci na avtograme so najmočneje oblegali Jana Oblaka, Josipa Iličića, Benjamina Verbiča in Harisa Vučkića.
Nogomet leži na Poljskem najvišje med vsemi športnimi panogami, ob njej kotirata visoko tudi odbojka in smučarski skoki. Če bi Kekovi Slovenci prebirali tukajšnjo literaturo ali se pogovarjali z naključnimi mimoidočimi, bi spoznali, da Poljake pritegnejo tudi drugi športi, kakršni so spidvej, borilne veščine, tenis, rokomet in – alpinizem. Tukajšnji alpinisti se ponosno pohvalijo z osvojenimi osemtisočaki v Himalaji ... Kot pri nas v Sloveniji, torej. Nogomet resda ne premore tekmeca. Ne gre za to, da bodo navijači Roberta Lewandowskega in drugih asov iz zahodnoevropskih lig nocoj (20.45) napolnili nacionalni štadion s 56.826 sedeži, prav nogomet je bil (ne)posredni generator temeljite posodobitve velike vzhodnoevropske države.
Poljska je leta 2012 gostila evropsko prvenstvo skupaj s sosedo Ukrajino. Evropsko prvenstvo je ponujalo edinstveno priložnost za modernizacijo države, katere posredni pozitivni učinki so bili vidni šele v naslednjih letih. Poljska je največ sredstev pridobila iz strukturnih skladov Evropske unije, in sicer 67 milijard evrov za obdobje 2007-2013. Zgradila je večino od načrtovanih 1800 km avtocest, s katerimi je povezala najbolj odročna mesta v 311.000 km² veliki državi, obnovila ali zgradila osem mednarodnih letališč, uredila železniško infrastrukturo, zrasli so štirje najsodobnejši novi štadioni, pozneje – ob odbojkarskem SP – tudi osem najsodobnejših športnih dvoran. Poljska vlada in zasebni vlagatelji so k sredstvom iz ESS primaknili še približno 25 milijard evrov. Infrastrukturna vlaganja so v tistem času povečala poljski BDP za 1,5 odstotne točke na leto. Vlada Donalda Tuska je, denimo, za nacionalni štadion v Varšavi namenila 318 milijonov evrov.
Ko smo spremljalj podobo pokrajine v času eura 2012, je vse skupaj delovalo kot veliko gradbišče. Poljaki so posodobili infrastrukturo, lahko se posvetijo vsebini. Ni čudno, da se želijo približati rodovom iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ko so njihovi nogometaši osvojili tretje mesto na SP 1974 in 1982. Tudi na zadnjem euru 2016 so bili prav Poljaki najbližje skalpu poznejših evropskih prvakov Portugalcev. Ni čudno, da pričakujejo Slovenci popolno ofenzivo na vrata Jana Oblaka.
Poljska ni ujela zmagovitega vala le v nogometu. Tudi v medsebojni gospodarski menjavi počasi, toda zanesljivo lovi Slovenijo, čeprav je tukajšnja povprečna bruto mesečna plača (1170 €) podobna slovenski neto plači. Uvoz iz Poljske v Slovenijo raste hitreje kot vice-versa, lani je znašal presežek v korist Slovenije le še 21 milijonov evrov (še leta 2013 148 milijonov). Kljub temu bi lahko letos Slovenci prvič v zgodovini presegli milijardo evrov izvoza na Poljsko; četrtino predstavljajo farmacevtski proizvodi in le upamo lahko, da bodo po tekmi bolj prišli prav Poljakom kot Slovencem ...
Slovenci so doživeli »nogometno vzdušje« takoj po prihodu v veliko slovansko deželo, kamor jih je pripeljal Boeing 737 poljske letalske družbe Enterair. Na letališču Frederica Chopina v Varšavi so jih pričakali podobno kot druge zvezdnike v večini razvitih držav: lovci na avtograme so najmočneje oblegali Jana Oblaka, Josipa Iličića, Benjamina Verbiča in Harisa Vučkića.
Prek nogometa temeljito posodobili državo
Štadion v Varšavi je bil prizorišče otvoritvene tekme eura 2012 med Poljsko in Grčijo. FOTO: Reuters
Nogomet leži na Poljskem najvišje med vsemi športnimi panogami, ob njej kotirata visoko tudi odbojka in smučarski skoki. Če bi Kekovi Slovenci prebirali tukajšnjo literaturo ali se pogovarjali z naključnimi mimoidočimi, bi spoznali, da Poljake pritegnejo tudi drugi športi, kakršni so spidvej, borilne veščine, tenis, rokomet in – alpinizem. Tukajšnji alpinisti se ponosno pohvalijo z osvojenimi osemtisočaki v Himalaji ... Kot pri nas v Sloveniji, torej. Nogomet resda ne premore tekmeca. Ne gre za to, da bodo navijači Roberta Lewandowskega in drugih asov iz zahodnoevropskih lig nocoj (20.45) napolnili nacionalni štadion s 56.826 sedeži, prav nogomet je bil (ne)posredni generator temeljite posodobitve velike vzhodnoevropske države.
Poljska izkoristila moč nogometa za temeljito posodobitev države.
Priljubljenost te igre z žogo v Varšavi občutila tudi Oblak in Iličić.
Slovenija izvaža na Poljsko največ farmacevtskih proizvodov.
Priljubljenost te igre z žogo v Varšavi občutila tudi Oblak in Iličić.
Slovenija izvaža na Poljsko največ farmacevtskih proizvodov.
Štirje štadioni, osem letališč in 1800 km avtocest
Poljska je leta 2012 gostila evropsko prvenstvo skupaj s sosedo Ukrajino. Evropsko prvenstvo je ponujalo edinstveno priložnost za modernizacijo države, katere posredni pozitivni učinki so bili vidni šele v naslednjih letih. Poljska je največ sredstev pridobila iz strukturnih skladov Evropske unije, in sicer 67 milijard evrov za obdobje 2007-2013. Zgradila je večino od načrtovanih 1800 km avtocest, s katerimi je povezala najbolj odročna mesta v 311.000 km² veliki državi, obnovila ali zgradila osem mednarodnih letališč, uredila železniško infrastrukturo, zrasli so štirje najsodobnejši novi štadioni, pozneje – ob odbojkarskem SP – tudi osem najsodobnejših športnih dvoran. Poljska vlada in zasebni vlagatelji so k sredstvom iz ESS primaknili še približno 25 milijard evrov. Infrastrukturna vlaganja so v tistem času povečala poljski BDP za 1,5 odstotne točke na leto. Vlada Donalda Tuska je, denimo, za nacionalni štadion v Varšavi namenila 318 milijonov evrov.
Bruto plača na Poljskem kot neto plača v Sloveniji
Ko smo spremljalj podobo pokrajine v času eura 2012, je vse skupaj delovalo kot veliko gradbišče. Poljaki so posodobili infrastrukturo, lahko se posvetijo vsebini. Ni čudno, da se želijo približati rodovom iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ko so njihovi nogometaši osvojili tretje mesto na SP 1974 in 1982. Tudi na zadnjem euru 2016 so bili prav Poljaki najbližje skalpu poznejših evropskih prvakov Portugalcev. Ni čudno, da pričakujejo Slovenci popolno ofenzivo na vrata Jana Oblaka.
Slovenci so sinoči preizkusili nacionalni štadion v Varšavi. FOTO: Jernej Suhadolnik
Poljska ni ujela zmagovitega vala le v nogometu. Tudi v medsebojni gospodarski menjavi počasi, toda zanesljivo lovi Slovenijo, čeprav je tukajšnja povprečna bruto mesečna plača (1170 €) podobna slovenski neto plači. Uvoz iz Poljske v Slovenijo raste hitreje kot vice-versa, lani je znašal presežek v korist Slovenije le še 21 milijonov evrov (še leta 2013 148 milijonov). Kljub temu bi lahko letos Slovenci prvič v zgodovini presegli milijardo evrov izvoza na Poljsko; četrtino predstavljajo farmacevtski proizvodi in le upamo lahko, da bodo po tekmi bolj prišli prav Poljakom kot Slovencem ...
