Slovenija in Latvija: šport, EU, Nato, evro in ljubezen do alkohola
Drevišnja tekmeca v Rigi druži bogata zgodovina medsebojnih tekem v nogometu, košarki in hokeju.
Odpri galerijo
Sašo Udovič (št. 9) je leta 1998 v prvem snidenju Slovenije in Latvije strl goste šele v 86. minuti tekme v Mariboru. FOTO: dokumentacija Dela
Riga – Slovenski nogometaši so pričakali tekmo v petzvezdičnem hotelu Pullman Riga; v strogem središču starega mestnega jedra, obkroženi s številnimi znamenitostmi, kavarnami in lokali na prostem, so se počutili kot v starem delu slovenske metropole. Slovenijo in Latvijo veže še veliko več značilnosti: od politike do športa, od podobne poti v zahodne integracije do – kuhinje.
Reka Daugava resda ni karizmatična kot Ljubljanica, Riga pa šteje skoraj dvakrat toliko prebivalcev kot Ljubljana, toda državi sta podobno veliki, premoreta po dva milijona duš, tudi v latvijski metropoli ponujajo – vožnjo po Daugavi z barčicami in čolni. Matjaž Kek je omogočil igralcem okolje, kakršnega so vajeni doma: v neposredni bližini hotela so znameniti stolp, grad, tržnica in številni lokali, le malenkost dlje ne gre brez nakupovalnih središč. O tem je hotel Pullman nastal na območju konjušnice iz 18. stoletja, torej gre za podobno okolje kot na Brdu pri Kranju, kjer leži osnovni domicil reprezentance.
Latvija in Slovenija sta se zbližali že veliko pred majem 2016, ko je Aleksander Čeferin odprl nogometni kompleks na Brdu in se pozneje podal proti vrhu Uefe tudi s podporo baltskih držav. Prvo odmevno merjenje moči med državama je tesno povezano z zgodovinskim uspehom slovenskega športa: kolektiv Srečka Katanca je na poti do preboja na euro 2000 v Beneluksu dvakrat opravil tudi z Latvijci. Oktobra 1998 je goste šele v 86. minuti tekme strl nepopustljivi Sašo Udovič, junija naslednje leto je za tri točke v Rigi zabil dva gola tedaj prvi virtuoz v Katančevem orkestru Zlatko Zahović.
Nogomet je kljub visokemu statusu košarke in hokeja najbolj priljubljeni šport tudi v Latviji, vrhunec pa je dosegel leta 2004, ko je tukajšnja reprezentanca igrala na svojem edinem večjem turnirju – euru 2004 na Portugalskem. Zanimivo, eden udarnih zvezdnikov današnje reprezentance Latvije je Vitalijs Maksimenko, eden od branilcev ljubljanske Olimpije. Razmerje moči med panožnimi športi večkrat zaniha, pogosto prevzameta primat nogometu hokej in košarka – na nek način je torej podobno kot pri nas.
Tudi največji uspeh v zgodovini slovenske košarke je neposredno povezan z Latvijo: zasedba Igorja Kokoškova je namreč na poti do vrha eura 2017 v Turčiji v četrtfinalu zmlela prav odlične Latvijce (103:97). Tudi najboljši strelci tekme se dobro poznajo: 23-letni Kristaps Porzingis (tedaj 34 točk) in 20-letni Luka Dončić (26 točk) bosta poskušala v novi sezoni lige NBA opraviti čim več v majici Dallasa, ob prvemu asu turnirja Goranu Dragiću (v tisti tekmi 26 točk) pa je bil med glavnimi akterji derbija tudi Davis Bertans (23 točk), med letoma 2010 in 2012 košarkar Olimpije. Slovenci capljajo za Latvijci predvsem v hokeju: štirikrat so se merili na svetovnih prvenstvih skupine A (2005, 2006, 2008 in 2011) in le enkrat zmagali – leta 2011 –, a tedaj izpadli v skupino B ...
Slovenija in Latvija sta primerljivi državi. Tukajšnje gospodarstvo seveda ni tako razvito kot slovensko, ne nazadnje Slovenija ustvari približno 50 odstotkov večji BDP/prebivalca, a je njen javni dolg dvakrat večji kot latvijski (v odstotku BDP). Gre tudi za politično podobnost: obe državi sta vstopili v Evropsko unijo 1. maja 2004 in 29. marca istega leta tudi v zvezo Nato. Slovenija je sedem let prej sprejela plačilno sredstvo evro (2007 : 2014) in se šest let prej pridružila ugledni družbi v OECD (2010 : 2016). Ob tem Latvija premore – kot Slovenija – veliko prebivalcev iz nekdanje skupne države, tu SZ, pri nas SFRJ. Med dvema milijonoma državljanov je približno 26 odstotkov Rusov, 4 odstotki Belorusov, 2 odstotka Ukrajincev, ... Čeprav večina v turizmu in poslu govori tudi rusko in angleško, je 75 odstotkov Latvijcev leta 2012 na referendumu zavrnilo možnost, da bi ruščina postala drugi uradni jezik v državi.
Da Slovenci na gostovanju v Latviji niso imeli težav z domotožjem, je "kriva" še ena podobnost med državama, a to nista zgolj podobni kuhinji, ki temeljita na mesu, zelenjavi in ribah. Ob športu, EU, Natu, OECD in evru druži državi še ena lastnost: ljubezen do alkohola. Če Slovenci spijejo več piva (13. in 22. mesto na svetu), Latvijci kotirajo višje po zaužitem alkoholu (15. Latvija, 24. Slovenija).
Reka Daugava resda ni karizmatična kot Ljubljanica, Riga pa šteje skoraj dvakrat toliko prebivalcev kot Ljubljana, toda državi sta podobno veliki, premoreta po dva milijona duš, tudi v latvijski metropoli ponujajo – vožnjo po Daugavi z barčicami in čolni. Matjaž Kek je omogočil igralcem okolje, kakršnega so vajeni doma: v neposredni bližini hotela so znameniti stolp, grad, tržnica in številni lokali, le malenkost dlje ne gre brez nakupovalnih središč. O tem je hotel Pullman nastal na območju konjušnice iz 18. stoletja, torej gre za podobno okolje kot na Brdu pri Kranju, kjer leži osnovni domicil reprezentance.
Od Zahovića do Čeferina
Slovenci so spoznali štadion Daugava že dan pred sinočnjo tekmo v Rigi. FOTO: Jernej Suhadolnik
Latvija in Slovenija sta se zbližali že veliko pred majem 2016, ko je Aleksander Čeferin odprl nogometni kompleks na Brdu in se pozneje podal proti vrhu Uefe tudi s podporo baltskih držav. Prvo odmevno merjenje moči med državama je tesno povezano z zgodovinskim uspehom slovenskega športa: kolektiv Srečka Katanca je na poti do preboja na euro 2000 v Beneluksu dvakrat opravil tudi z Latvijci. Oktobra 1998 je goste šele v 86. minuti tekme strl nepopustljivi Sašo Udovič, junija naslednje leto je za tri točke v Rigi zabil dva gola tedaj prvi virtuoz v Katančevem orkestru Zlatko Zahović.
Tako v Sloveniji kot Latviji so priljubljeni nogomet, košarka in hokej.
Matjaž Kek je omogočil igralcem okolje, kakršnega imajo doma.
Slovenija ustvari 50 % več kot Latvija, a je dvakrat bolj zadolžena.
Matjaž Kek je omogočil igralcem okolje, kakršnega imajo doma.
Slovenija ustvari 50 % več kot Latvija, a je dvakrat bolj zadolžena.
Nogomet je kljub visokemu statusu košarke in hokeja najbolj priljubljeni šport tudi v Latviji, vrhunec pa je dosegel leta 2004, ko je tukajšnja reprezentanca igrala na svojem edinem večjem turnirju – euru 2004 na Portugalskem. Zanimivo, eden udarnih zvezdnikov današnje reprezentance Latvije je Vitalijs Maksimenko, eden od branilcev ljubljanske Olimpije. Razmerje moči med panožnimi športi večkrat zaniha, pogosto prevzameta primat nogometu hokej in košarka – na nek način je torej podobno kot pri nas.
Luka Dončić (levo) je na euru 2017 dobil dvoboj s Kristapsom Porzingisom, letos bosta igrala v enakih majicah Dallasa. FOTO: Reuters
Tudi največji uspeh v zgodovini slovenske košarke je neposredno povezan z Latvijo: zasedba Igorja Kokoškova je namreč na poti do vrha eura 2017 v Turčiji v četrtfinalu zmlela prav odlične Latvijce (103:97). Tudi najboljši strelci tekme se dobro poznajo: 23-letni Kristaps Porzingis (tedaj 34 točk) in 20-letni Luka Dončić (26 točk) bosta poskušala v novi sezoni lige NBA opraviti čim več v majici Dallasa, ob prvemu asu turnirja Goranu Dragiću (v tisti tekmi 26 točk) pa je bil med glavnimi akterji derbija tudi Davis Bertans (23 točk), med letoma 2010 in 2012 košarkar Olimpije. Slovenci capljajo za Latvijci predvsem v hokeju: štirikrat so se merili na svetovnih prvenstvih skupine A (2005, 2006, 2008 in 2011) in le enkrat zmagali – leta 2011 –, a tedaj izpadli v skupino B ...
Slovenci spijejo več piva
Slovenija in Latvija sta primerljivi državi. Tukajšnje gospodarstvo seveda ni tako razvito kot slovensko, ne nazadnje Slovenija ustvari približno 50 odstotkov večji BDP/prebivalca, a je njen javni dolg dvakrat večji kot latvijski (v odstotku BDP). Gre tudi za politično podobnost: obe državi sta vstopili v Evropsko unijo 1. maja 2004 in 29. marca istega leta tudi v zvezo Nato. Slovenija je sedem let prej sprejela plačilno sredstvo evro (2007 : 2014) in se šest let prej pridružila ugledni družbi v OECD (2010 : 2016). Ob tem Latvija premore – kot Slovenija – veliko prebivalcev iz nekdanje skupne države, tu SZ, pri nas SFRJ. Med dvema milijonoma državljanov je približno 26 odstotkov Rusov, 4 odstotki Belorusov, 2 odstotka Ukrajincev, ... Čeprav večina v turizmu in poslu govori tudi rusko in angleško, je 75 odstotkov Latvijcev leta 2012 na referendumu zavrnilo možnost, da bi ruščina postala drugi uradni jezik v državi.
Da Slovenci na gostovanju v Latviji niso imeli težav z domotožjem, je "kriva" še ena podobnost med državama, a to nista zgolj podobni kuhinji, ki temeljita na mesu, zelenjavi in ribah. Ob športu, EU, Natu, OECD in evru druži državi še ena lastnost: ljubezen do alkohola. Če Slovenci spijejo več piva (13. in 22. mesto na svetu), Latvijci kotirajo višje po zaužitem alkoholu (15. Latvija, 24. Slovenija).
