Slovenske matere bi bile lahko boljše dojilje: spodbuja se dojenje na delovnem mestu

Prvi teden v oktobru v Sloveniji zaznamujemo teden dojenja, ki letos poteka pod geslom Omogočimo dojenje: podprimo zaposlene starše. Ob tem v Unicefu poudarjajo potrebo po zagotovitvi večje podpore dojenju na delovnem mestu, če želimo ohraniti in izboljšati napredek pri povečanju deleža dojenja.

V Unicefu Slovenija sicer poudarjajo, da je v porodnišnicah delež dojenja visok – ob odpustu iz porodnišnic je dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov –, a se odstotek nato naglo zmanjšuje. Pri šestih mesecih starosti se doji še približno polovica dojenčkov, pri enem letu pa še četrtina.

»Konec porodniškega dopusta naj ne bo razlog za prenehanje dojenja, saj so koristi dojenja tudi po prvem letu otrokove starosti izjemnega pomena,« opozarja prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediatrije, sicer predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenija.

Andreja Tekauc Golob, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenija. FOTO: Unicef Slovenija

Ob odpustu iz porodnišnice je dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov, nato se pogostost dojenja hitro zmanjšuje. Kaj je po vašem mnenju razlog za to? 

Podatki za Slovenijo kažejo, da imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Po tem pa se, tako kot ste rekli, pogostost dojenja hitro zmanjšuje. Na primer šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica, od tega je le pet odstotkov izključno dojenih.

Raziskava, ki so jo pred leti opravili na NIJZ, je pokazala, da obstajajo različni razlogi, zakaj matere prenehajo dojiti. To so na primer pomanjkljive ali napačne informacije, pomanjkanje spretnosti, sramežljivost, pomanjkanje podpore partnerja, družine in družbe oz. kulturna pričakovanja, da je dojenje intimna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor.

So patronažne sestre, ki obiščejo porodnico na domu, dovolj dosegljive materam za nasvete in pomoč pri dojenju? 

Patronažne sestre imajo določeno omejeno število obiskov pri otročnicah. Do neke mere so v veliko pomoč tudi pri dojenju, vendar večina pri svojem izobraževanju ni prejela dodatnih specifičnih znanj iz laktacije in dojenja in zato ne more nuditi ustrezne pomoči pri težavah z dojenjem.

Nadomestno mleko, ki ga danes lahko kupimo, je menda zelo dobra zamenjava za materino mleko. To drži?

To nikakor ne drži. Sodobne mlečne formule so le na videz podobne ženskemu mleku. V osnovi so navadno izdelane iz kravjega mleka, ki so mu dodana nekatera hranila. Nikakor ne morejo posnemati ženskega mleka, vsak nov dodatek pa je s pomočjo propagande zelo izpostavljen. Mlečne formule na primer ne vsebujejo nobenih protiteles, živih sestavin, encimov ali hormonov in še številnih drugih sestavin, ki jih je v ženskem mleku okoli 400.

Hkrati se mleko vsake matere spreminja glede na individualne potrebe njenega otroka; spreminja se v celotnem obdobju dojenja in tudi v času posameznega podoja. Komercialno izdelano mleko za dojenčke se torej nikakor ne more kosati z materinim mlekom.

V Sloveniji so matere upravičene do 12-mesečnega plačanega porodniškega dopusta. Koliko dojenčkov se po vaših podatkih še doji pri enem letu?

12-mesečnih dojenčkov se pri nas doji le še četrtina, čeprav so koristi dojenja tudi po prvem letu starosti izjemnega pomena za otrokov kognitivni in fizični razvoj.

Večina zaposlenih žensk se po izteku porodniškega dopusta odloči prekiniti dojenje. Zakaj je dojenje po enem letu tako zelo koristno?

Dojenje pomaga ščititi otroka pred okužbami, kar je še posebej pomembno v obdobju po šestem mesecu starosti, ko otrok spoznava okolico in predmete z dajanjem stvari v usta. Podaljšano dojenje zmanjša tudi pojavnost alergij in astme, tveganje za nastanek celiakije ter verjetnost za debelost in sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 v otroštvu in adolescenci.

Hkrati vpliva na kognitivni razvoj otroka. Kot zanimivost naj omenimo, da imajo otroci, ki so dojeni, v primerjavi z nedojenimi višji inteligenčni količnik.  

Dojeni otroci kasneje v življenju laže prenašajo stres ter imajo manj vedenjskih in čustvenih težav.

Koliko mesecev v povprečju doji slovenska mati?

Matere v Sloveniji v povprečju dojijo 7 mesecev, sodeč po raziskavi Si-Menu iz 2018. Mnoge seveda vztrajajo še dlje – zlasti tiste, ki so bolj ozaveščene in samozavestne; najdaljša sporočena doba dojenja v raziskavi NIJZ iz 2019 je bila 26 mesecev.

Koliko mesecev dojenja je za otroka najbolj optimalno oziroma ima dojenje pri dveh letih še kaj dobrih učinkov?

Materino mleko resnično vsebuje vse, kar potrebuje otrok za zdrav razvoj do šestega meseca starosti. Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija zato priporočata, da se z dojenjem začne že v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim naj se ob uvajanju dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka.

Sestavine materinega mleka spremljajo otrokov razvoj, zlasti razvoj imunskega sistema, ki je pri dveh letih razvit do dveh tretjin. Hranilna vrednost materinega mleka pri dveh letih še vedno pokriva 60 odstotkov otrokovih potreb po hrani. Materino mleko podpira tudi razvoj vseh ostalih organskih sistemov in zagotavlja optimalno rast otroka. Po šestem mesecu starosti je zato materino mleko ob družinski hrani najprimernejše živilo.

Ob letošnjem tednu dojenja še posebej opozarjate na pomen dojenja tudi po izteku porodniškega dopusta, ko se mati vrne na delo. Pravite, da so delodajalci lahko doječim materam v veliko pomoč. Na kakšen način?

Unicef Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja izvajata projekt Dojenju prijazno mesto, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje in je usmerjeno k povečanju pogostnosti dojenja v lokalnem okolju. Pomembne korake na tem področju je s sodelovanjem v projektu doslej storilo pet občin – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj in Koper. S projektom se širi zavedanje pomena dojenja tako pri strokovnih delavcih, lokalni skupnosti kot tudi splošni javnosti, med katere sodijo tudi delodajalci.

Družinam prijazne politike na delovnem mestu ustvarjajo okolje, ki ne koristi le zaposlenim ženskam in njihovim družinam, ampak tudi delodajalcem.

Politike, kot so plačan porodniški dopust, redni odmori za dojenje, prostori, kjer lahko matere dojijo ali izčrpajo mleko, in podobni ukrepi, namreč ustvarjajo gospodarske donose z zmanjšanjem odsotnosti z dela, povezanih z materinstvom, povečanjem zadržanja oz. retencije zaposlenih žensk in zmanjšanjem stroškov zaposlovanja in usposabljanja novega osebja.

Je pa verjetno tudi nekaj poklicev, kjer mame težje izvedejo dojenje med delovnim časom. To drži ali ne?

Morda res. Pomembno je, da delodajalec in doječa mati najdeta rešitev, ki je v prid dojenju.

Ste morda seznanjeni s kakšnim primerom, da je mama želela dojiti v času dela, pa ji delodajalec tega ni omogočil?

Niso mi poznani konkretni primeri.

Kakšno zanimanje vlada za dojenje med delovnim časom?

Nimamo raziskav s tega področja. Menimo, da mnogo žensk in delodajalcev ni seznanjenih s pravicami zaposlenih doječih mater. Zato smo na Nacionalnem odboru za spodbujanje dojenja pri Unicef Slovenije oblikovali zgoraj navedeni informaciji za delodajalce in zaposlene doječe matere v okviru projekta Dojenju prijazno mesto.