V nekaterih predelih Grčije je moralo dom zapustiti več tisoč ljudi, saj gasilcem, na terenu jih je več kot 1000, še vedno ni uspelo ukrotiti hudih požarov, z ognjenimi zublji se bojujejo tudi domače in tuje enote v Severni Makedoniji in Turčiji. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je sezono opisal kot »poletje iz nočne more« ter dodal, da je prednostna naloga vlade zaščita človeških življenj.

Država se sooča z najhujšim vročinskim valom v zadnjih 30 letih, temperature so se ponekod dvignile precej na 40 stopinj Celzija. Oblasti so opozorile, da še vedno obstaja velika nevarnost novih požarov v številnih regijah, med drugimi v Atenah in na Kreti. 

Hudo tudi v Turčiji in Severni Makedoniji

Tudi v Turčiji in Severni Makedoniji se bojujejo s hudimi požari. V Severno Makedonijo so odšli na pomoč slovenski prostovoljni gasilci. Kot so zapisali pri Upravi za zaščito in reševanje (URSZR), so slovenske gasilske enote skupaj z avstrijskimi po odločitvi lokalnih oblasti delovale na območju vasi Robovo in Budinarci. Pred ognjenimi zublji so uspešno zaščitili dva samostojna objekta ob glavni cesti Mačevo – Budinarci in ob pomoči helikopterja nadaljevali z gašenjem požara, ki se je širil proti minskemu polju.



Pred ognjem so z aktivnim gašenjem požarne linije uspešno obranili vas Robovo. Razmere za širitev požara so še vedno zelo neugodne, piha veter, ki ves čas spreminja smer, temperature so visoke – nad 35 stopinj Celzija, relativna vlažnost je nizka, območje pa gosto poraščeno pretežno z borovim gozdom in cipresami, teren je zelo razgiban. Slovenska odprava v prizadevanjih za zajezitev požara tesno sodeluje z lokalnimi in mednarodnimi silami. Danes so si ogledali območja delovanja iz zraka, so sporočili z URSZR.

Makedonski premier Zoran Zaev, ki je obiskal območje Berova, pričakuje, da bodo tudi gozdne požare v bližini kraja Budinarci pogasili danes ali v ponedeljek. Tudi sam je izpostavil izziv visokih temperatur, a izrazil upanje, da se bo veter umiril. »Območje bodo danes pregledale in na njem posredovale vse naše sile, ki jih podpirajo tuji gasilci v državi. Znova želim izraziti globoko hvaležnost avstrijskim, slovenskim, bolgarskim in srbskim ekipam ter vsem, ki pomagajo,« je dodal.

Po oceni vodje kriznega centra Stojančeja Angelova so razmere po večini države pod nadzorom, z izjemo požarov v regiji Berovo. Poudaril pa je, da življenja ljudi niso ogrožena.



S hudimi požari se že več dni borijo tudi v Grčijo, kamor so prav tako prispele gasilske enote z večih evropskih držav. V desetih dneh je bilo po podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare v Grčiji v ognjenih zubljih uničenih več kot 56.000 hektarjev površin. Samo v zadnjih 24 urah je izbruhnilo na desetine novih požarov. Hudo je na drugem največjem grškem otoku Evia, kjer ogenj divja že nekaj dni, ter v Arkadiji in Olimpiji, rojstnem kraju olimpijskih iger. Z Evie so s trajektom evakuirali več kot dva tisoč ljudi. Deset ladij čaka na severu otoka, če bi morali umakniti ljudi tudi od tam. 
 

»Pred nami je še en težek večer, še ena težka noč«

Namestnik ministra za civilno zaščito Nikos Hardalias je danes posvaril pred razmerami na Eviji. »Pred nami je še en težek večer, še ena težka noč,« je povedal. Razmere niso nič boljše na Peloponezu, kjer gori v bližini mesta Megalopolis na jugu polotoka, požar na zahodu pa se premika v smeri notranjosti polotoka proti gozdnatemu območju Arkadia. Po oceni Hardaliasa so se danes razmere na polotoku stabilizirale, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.

Regionalne oblasti pozivajo k dodatni pomoči predvsem iz zraka. Ob tem pa so kritični, da gasilska letala ostajajo v bližini Aten, zaradi česar drugod po državi požari še naprej divjajo nenadzorovano. Na drugi strani gasilci trdijo, da ne morejo biti na vseh koncih hkrati in da je severno od Aten obstajala nevarnost, da se požar razširi na poseljena območja. Tudi premier Kiriakos Micotakis je v preteklih dneh večkrat poudaril, da imajo življenja prednost pred lastnino.

Severno od Aten se sicer razmere stabilizirajo, saj jim je uspelo pogasiti nekaj manjših požarov. Ob umirjanju razmer pa so vidne hude posledice požarov. Po prvih ocenah je ogenj uničil več kot 300 hiš in industrijskih objektov. Hudo poškodovano je tudi električno omrežje in po ocenah pristojnih bo trajalo do 15 dni, preden bo spet stekla oskrba z električno energijo. Grčiji so na pomoč priskočile številne države, med drugim v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite Romunija, Francija, Ciper in Poljska, navaja STA.

Eden od prebivalcev Aten je povedal, da sta s partnerko v novozgrajeni hiši preživela le eno noč, nato ju je ogenj prisilil, da sta se umaknila na varno. Grškim gasilcem so na pomoč prišli kolegi iz drugih držav – iz Velike Britanije, Francije, Romunije in Švice. Narašča tudi število smrtnih žrtev, ki so jih zahtevali požari. Doslej sta umrli dve osebi, tudi 38-letni prostovoljni gasilec, na katerega je padel električni drog. 



Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem opozoril, da v državi takšnih požarov ne pomnijo. Sredozemske in egejske province so najbolj na udaru, ogenj je uničil več deset tisoč hektarjev gozdnih površin. Razmere pa so se umirile v Antalyi. Gasilske enote z območja počasi umikajo in jih selijo na zahod Turčije. V državi medtem preučujejo vzroke požarov. V Marmarisu naj bi požar pomotoma zanetili otroci. V Bodrumu pa so zaradi suma, da so iz avta odvrgli cigaretne ogorke, aretirali tri ljudi, poroča STA.

Znanstveniki opozarjajo, da bodo podnebne spremembe in segrevanje ozračja prinesle še več podobnih naravnih katastrof. Zemlja se je od začetka industrijske dobe segrela za približno 1, 2 stopinji Celzija, nič pa ne kaže, da se bo trend obrnil. Vladam po svetu ni v interesu, da bi zmanjšale toplotne izpuste.