Slovensko digitalno potrdilo se bo uvedlo že s pozitivnim hitrim testom
Ob 11.067 PCR-testih so včeraj odkrili 8575 novih okužb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delež pozitivnih je 77,5-odstoten. Poleg tega so opravili še 53.059 hitrih antigenskih testov. Trenutno je v državi aktivnih 172.380 primerov okužbe, 14-dnevna incidenca znaša 8179, sedemdnevno povprečje pa 14.055. Na današnji dan je hospitaliziranih skupaj 818 bolnikov, od tega jih je na intenzivni negi 138.
Zaradi povečanega števila bolnikov so prejšnji teden ponovno aktivirali bolnišnico Trbovlje. Tako je aktiviranih 13 covidnih bolnišnic. Z jutrišnjim dnem bodo na novo začeli poročati tudi podatke, ali je nekdo hospitaliziran zaradi covida ali pa ima covid kot pridruženo bolezen. Trenutno je 394 hospitaliziranih zaradi covida, 286 pa s covidom-19 kot pridruženo boleznijo, je pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar. V enotah intenzivne terapije jih je 119 zaradi covida in 19 s covidom-19 kot pridruženo boleznijo. »Vrh okužb se jasno izrisuje, kaže, da se virus spreminja v nekaj, kar bomo lahko obvladali z vsem nam prijaznejšimi pristopi.« Ukrepe bodo po Poklukarjevih besedah prilagajali, obeta se nam stara normalnost, ki pa bo prilagojena virusu: »Prilagajati se bomo začeli na to, da virus počasi postaja endemičen.«
O aktualnem stanju glede covida-19 minister za zdravje Janez Poklukar, pediater Denis Baš in direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec:
Spremembe protokola testiranja
»V zadnjih dveh letih je bilo sprejetih mnogo različnih pravil, strokovnjaki se dnevno učijo o virusu in ga prepoznavajo. Cilj vseh nas, ki smo delovali na tem področju, ostaja enak, ukrepe pa moramo prilagajati novih dognanjem,« je povedal Poklukar. Z jutrišnjim dnem uvajajo tudi spremembe protokola testiranja, ki je namenjena obvladovanju virusa, zaščiti zdravstvenega sistema, zaščiti zaposlenih v zdravstvu pred izgorelostjo, dostopnosti prebivalcev in tudi smotrni porabi sredstev. V trenutku, ko je med ljudmi veliko okužb, je ta sprememba smiselna, je o spremembi ukrepa dejal Poklukar in dodal, da bo ukrep časovno omejen.
Od jutri bo pri nas začelo veljati slovensko covidno potrdilo na podlagi hitrega testa. Številne države za potrjevanje okužb že imajo spremenjen protokol za potrjevanje okužb, in sicer s hitrim testom. Po novem protokolu bodo vse osebe, ki imajo pozitiven hitri antigenski test, obravnavane kot okužene z virusom. Pri osebi brez simptomov ali z znaki okužbe dihal, pri kateri je test pozitiven, se potrdi okužba s covidom-19. Če je oseba negativna in nima znakov okužbe dihal, se razume, da oseba ni okužena. Če pa ima znake okužbe dihal, mora ostati doma v izolaciji do 72 ur, če so znaki okužbe dihal še vedno prisotni, se oseba spet testira. V primeru negativnega testa se razume, da oseba nima virusa, če pa je oseba pozitivna na hitrem testu, je okužba s covidom-19 potrjena.
Z novim protokolom hitrega testa ni treba potrjevati s PCR-metodo, na ta način se zaključi obravnava z vidika zdravstva, vsi ostali ukrepi pa se še vedno izvajajo. Testiranje s PCR-metodo bo določil osebni zdravnik oziroma zdravnik, ki obravnava bolnika. V to skupino sodijo predvsem kronični bolniki, nosečnice, imuno kompromitirane osebe in otroci, ki imajo povečano tveganje za rizičen potek bolezni. Prav tako bo PCR možen samoplačniško.
Potrdilo bo imelo QR-kodo, po naboru podatkov bo enako evropskemu digitalnemu potrdilu, preverjalo se bo z isto aplikacijo. EU-potrdilo začne veljati 11. dan po potrditvi, slovensko covid potrdilo pa sedmi oziroma 11. dan za osebe, ki izolacije niso skrajšale in velja samo za slovensko ozemlje. Slovensko potrdilo za zdaj velja samo v Sloveniji, je pojasnil Poklukar. Glede napovedi EK, da polovica držav uvaja tak sistem, se bo verjetno to uvedlo širom po Evropi in bo lahko izdano kot evropsko potrdilo o prebolelosti. A potrdila na evropski ravni še niso določena, je opozoril Poklukar. Države, ki za potrjevanje okužbe že priznavajo HAT, in ne zgolj PCR, so: Španija, Švedska, Danska, Finska, Hrvaška, Ciper, Češka, Norveška, Slovaška, Italija, Litva, Madžarska; Nemčija in Avstrija to načrtujeta.
Glede izolacije protokol ostaja nespremenjen: še naprej se prekine izolacija sedmi dan s hitrim antigenskim testom oziroma osmi, deveti ali deseti dan, enajsti dan pa dobijo slovensko digitalno covid potrdilo. Potrdilo bo veljalo 180 dni. »Na ta protokol lahko gremo na podlagi velike razširjenost virusa v populaciji, ko bo razširjenost padla, ta metoda ne bo več prava, zdaj pa je to z vidika zdravstva najboljši ukrep,« je pojasnil Poklukar.
Direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec je povedala, da so veseli, da omikron ni tako agresiven, čeprav o njem še vsega ne vemo. Ti bolniki ne potrebujejo toliko njihove pozornosti, kot so jo bolniki iz vala z delto. »Oblikovali smo drugačen protokol, da bomo omogočili ljudem, ki potrebujejo oskrbo, dostop do zdravnikov: torej da lahko tisti, ki so okuženi, sami vodijo bolezen. Naša naloga je omogočiti dostop do zdravnika, ki bolnika pozna in ga ustrezno vodi, ter preprečiti hospitalizacijo, ker je to eden glavnih ciljev. Želimo in pričakujemo, da se epidemija čim prej konča, radi bi začeli tudi s preventivo, saj se bo to, da je zdaj ne izvajamo, kasneje poznalo na populaciji.«
V imenu primarnih pediatrov in šolskih zdravnikov je pediater Denis Baš poudaril, da se ta način testiranja zdi v trenutni situaciji najboljši in pomeni varen način za otroke, ki so simptomatski ali asimptomatski, da je to res covid-19. »Vsi otroci, ki imajo tveganja za hujši potek, bodo še naprej dobili PCR-testiranje, posvet s pediatrom, šolskim zdravnikom. Računamo, ker omikron večinoma pri otrocih poteka z blažjimi simptomi, da bomo za vse otroke, ki ne potrebujejo obravnave, šli na testiranja pri pooblaščenih izvajalcih, da se potrdi bolezen. Kar je pomembno zaradi izolacije, da ne hodijo v šole, vrtce, da se večina otrok še vedno lahko šola in normalno živi,« je dejal pediater Baš. Zanimanje za cepljenje otrok sicer ni veliko, tudi zaradi omikrona. Še vedno se vsem rizičnim skupinam otrok kljub vsemu priporoča cepljenje.
Dolgoletna raziskovalka mRNK: Cepiva proti covidu-19 so varna in učinkovita
Madžarsko-ameriška biokemičarka Katalin Kariko je s svojim desetletja dolgim raziskovanjem mRNK močno pripomogla k razvoju cepiv, ki temeljijo na tej tehnologiji. V pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA je zagotovila, da so skrbi glede stranskih učinkov in dolgoročnih posledic po cepljenju s cepivi mRNK neutemeljene. Z mRNK so se številni znanstveniki ukvarjali že desetletja, je pojasnila Kariko. »Tudi zdaj si številni moji kolegi prizadevajo, da bi bilo cepivo čim prej na voljo,« je potrdila.
Poudarila je učinkovitost cepiva in pojasnila, da so stranski učinki pri cepivu mRNK minimalni, tudi v primerjavi z drugimi cepivi. Zavrnila je tudi strah nasprotnikov cepiva, da lahko mRNK spremeni naš dedni zapis. »Da se RNK vgradi v DNK, potrebuješ posebne encime, ki niso na voljo. Popolnoma sem prepričana, da to ni mogoče, takšen mehanizem ne obstaja,« je poudarila. Pri tem je mRNK tudi zelo nestabilen in ga telo hitro izloča, je dodala.
