Spanje utrjuje spomin
Čeprav se ne zdi tako, telo med spanjem dela s polno paro. Medtem ko počivamo, v nas poteka vrsta procesov, ki poskrbijo, da naše telo deluje tako, kot mora – od srčno-žilnega sistema do možganov. Zato je nujno, da spimo dovolj, številne raziskave potrjujejo, da zadostna količina kakovostnega spanca pozitivno vpliva na naše splošno počutje. Kaj se zgodi, če spimo preveč ali premalo? Znanstveniki znajo odgovoriti: kdor spi manj kot sedem ur na dan, tvega negativne učinke na srčno-žilnem, endokrinem, imunskem in živčnem sistemu. Pomanjkanje spanja naj bi višalo tveganje za razvoj sladkorne bolezni, hipertenzije, anksioznosti in depresije. Dober spanec in duševno zdravje gresta z roko v roki. A niti preveč ni dobro: tisti, ki spijo več kot devet ur na dan, imajo večjo možnost za nastanek duševnih bolezni in višji indeks telesne mase ter višje tveganje za možgansko kap, kažejo raziskave.
Že ena noč z manj spanca prinese težave: manj smo zbrani, ustvarjalni, produktivni, bolj razdražljivi in seveda zaspani. Pomanjkanje spanca lahko viša krvni tlak in tako povzroča bolezni srca, lahko povzroči nihanje ravni sladkorja v krvi, kar je še posebno velika težava, če imate sladkorno bolezen. Poleg tega raven sladkorja v krvi vpliva na razpoloženje, raven energije in kognitivne funkcije.
Spanje pomaga telesu, da se sprosti, če spimo premalo, začne telo sproščati stresne hormone, to pa lahko povzroči tesnobo. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki manj spijo, nagnjeni k debelosti.
Pomanjkanje spanja slabi odpornost in s tem obrambo pred okužbo.
Spanje ima tudi veliko vlogo pri utrjevanju spomina: medtem ko spimo, možgani vzpostavljajo povezave – povezujejo dogodke, občutke in čutne občutke, da oblikujejo spomine. Če spimo dovolj, lahko razmišljamo kompleksno – načrtujemo, sprejemamo odločitve, rešujemo probleme.
Spanec je pomemben za vsak del telesa in vse ljudi, zlasti otroke, ki se (telesno in umsko) razvijajo. Pri majhnih otrocih je pomanjkanje spanja ali spanje slabe kakovosti lahko povezano s težavnim vedenjem, manjšo sposobnostjo učenja in zadrževanja informacij ter nagnjenostjo k slabim prehranjevalnim vzorcem in pridobivanju telesne teže.
Slovenski otroci in mladostniki spijo premalo. Mladostniki potrebujejo 8–10 ur spanca, a številni tega ne dosežejo, saj v posteljo odhajajo prepozno, zaradi šolskih obveznosti vstajajo zgodaj, svoje pa naredi še pretirana izpostavljenost modri svetlobi mobilnikov, ki ostajajo v rokah mladih predolgo. Akutno pomanjkanje spanja je razlog za manj učinkovite izvršilne funkcije: motnje razpoloženja in čustvovanja, bolj tvegane odločitve, izbiro nepomembnih informacij, impulzivno in strateško slabše reševanje problemov, manjši uvid v posledice odločitev, tvegano vedenje in agresivnost, poudarjajo strokovnjaki z NIJZ. Spanje je najučinkovitejši način za vsakdanje uravnavanje telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih.
