Cepljenje v EU
Srd Bruslja v boju za odmerke
Po izkušnji z AstraZeneco nadzor izvoza cepiv v tretje države.
Odpri galerijo
Precejšnje zmanjšanje dobave cepiva AstraZenece v EU za evropsko komisijo ni sprejemljivo. FOTO: Leon Vidic
V EU ni videti konca zapletom zaradi zamud pri dobavah cepiva. Na sedežu evropske komisije zvečer še niso bili zadovoljni s pojasnili AstraZenece, zakaj bo v prvem četrtletju dobavila za 60 odstotkov manj odmerkov, kot je predvideno v pogodbi.
»Želimo vedeti, kje je bil proizveden vsak odmerek in komu je bil dobavljen,« je povedala komisarka za zdravje Stela Kiriakides. EU je z visokimi zneski – v zameno za zajamčene dobave – z 2,7 milijarde evrov sofinancirala razvoj cepiva in širjenje proizvodnih zmogljivosti v farmacevtskih družbah. Z britansko-švedsko AstraZeneco, ki pri cepivu proti covidu-19 sodeluje z oxfordsko univerzo, je sklenila pogodbo o nabavi 300 milijonov odmerkov in možnosti za dodatnih 100 milijonov. AstraZeneca je v petek objavila, da bo v prvem četrtletju namesto 80 milijonov odmerkov zagotovila EU le 31 milijonov odmerkov.
Zmanjšanje dobav so utemeljevali s težavami v evropski dobavni verigi. »Nov časovni načrt za EU ni sprejemljiv,« je povedala komisarka Stela Kiriakides. Novica je bila neprijetna za evropsko komisijo, ki je že tako pod pritiskom, da je naročala premalo in prepozno. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je že pogovorila s prvim človekom AstraZenece Pascalom Soriotem. V Bruslju so bili še posebno nezadovoljni, ker načrtovano zmanjšanje dobav ni prizadelo Združeno kraljestvo.
V pogovorih usmerjevalnega odbora evropske komisije in držav članic s predstavniki AstraZenece zvečer še ni bilo preboja. V evropski komisiji kot odgovor predlagajo mehanizem vnaprejšnjega obveščanja, po katerem bo moralo vsako podjetje, ki želi izvažati cepivo proti covidu-19, najprej obvestiti Bruselj. Razlog za tak ukrep je sum, da je bilo cepivo, ki je bilo proizvedeno v EU, prodano v tretje države. Kljub pritisku evropskih parlamentarcev pogodbe sicer ostajajo tajne. Vpogled s številnimi počrnjenimi deli je bil zagotovljen le za pogodbo, sklenjeno s Curevacom.
To spremlja soliranje Madžarske, ki kritizira Bruselj in v Moskvi kupuje cepivo Sputnik V. Premier Viktor Orbán nakup utemeljuje s počasnostjo Bruslja pri nabavah. Ruski izdelek v Uniji sicer ni odobren, a imajo države članice po veljavni ureditvi pravico do izredne odobritve zdravila ali cepiva. Razlika v primerjavi z običajno odobritvijo je, da država prevzame odgovornost za škodo. Na enak način je London decembra, ko je za Združeno kraljestvo še veljalo pravo EU, na hitro odobril Pfizer-Biontechovo cepivo.
»Želimo vedeti, kje je bil proizveden vsak odmerek in komu je bil dobavljen,« je povedala komisarka za zdravje Stela Kiriakides. EU je z visokimi zneski – v zameno za zajamčene dobave – z 2,7 milijarde evrov sofinancirala razvoj cepiva in širjenje proizvodnih zmogljivosti v farmacevtskih družbah. Z britansko-švedsko AstraZeneco, ki pri cepivu proti covidu-19 sodeluje z oxfordsko univerzo, je sklenila pogodbo o nabavi 300 milijonov odmerkov in možnosti za dodatnih 100 milijonov. AstraZeneca je v petek objavila, da bo v prvem četrtletju namesto 80 milijonov odmerkov zagotovila EU le 31 milijonov odmerkov.
Zmanjšanje dobav so utemeljevali s težavami v evropski dobavni verigi. »Nov časovni načrt za EU ni sprejemljiv,« je povedala komisarka Stela Kiriakides. Novica je bila neprijetna za evropsko komisijo, ki je že tako pod pritiskom, da je naročala premalo in prepozno. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je že pogovorila s prvim človekom AstraZenece Pascalom Soriotem. V Bruslju so bili še posebno nezadovoljni, ker načrtovano zmanjšanje dobav ni prizadelo Združeno kraljestvo.
V pogovorih usmerjevalnega odbora evropske komisije in držav članic s predstavniki AstraZenece zvečer še ni bilo preboja. V evropski komisiji kot odgovor predlagajo mehanizem vnaprejšnjega obveščanja, po katerem bo moralo vsako podjetje, ki želi izvažati cepivo proti covidu-19, najprej obvestiti Bruselj. Razlog za tak ukrep je sum, da je bilo cepivo, ki je bilo proizvedeno v EU, prodano v tretje države. Kljub pritisku evropskih parlamentarcev pogodbe sicer ostajajo tajne. Vpogled s številnimi počrnjenimi deli je bil zagotovljen le za pogodbo, sklenjeno s Curevacom.
To spremlja soliranje Madžarske, ki kritizira Bruselj in v Moskvi kupuje cepivo Sputnik V. Premier Viktor Orbán nakup utemeljuje s počasnostjo Bruslja pri nabavah. Ruski izdelek v Uniji sicer ni odobren, a imajo države članice po veljavni ureditvi pravico do izredne odobritve zdravila ali cepiva. Razlika v primerjavi z običajno odobritvijo je, da država prevzame odgovornost za škodo. Na enak način je London decembra, ko je za Združeno kraljestvo še veljalo pravo EU, na hitro odobril Pfizer-Biontechovo cepivo.
