Število žrtev v Bejrutu narašča, številne države so poslale pomoč
Še vedno pogrešajo veliko oseb. Po doslej znanih podatkih je včerajšnja eksplozija v Bejrutu zahtevala najmanj 135 življenj.
Odpri galerijo
Vlada je za pomoč pri aretacijah odgovornih in skrbi za mir v prestolnici pozvala vojsko. FOTO: STR/AFP
Včerajšnja eksplozija v skladišču bejrutskega pristanišča je po doslej znanih podatkih zahtevala najmanj 135 smrtnih žrtev in 5000 ranjenih. Reševalci nadaljujejo iskanje preživelih v ruševinah zgradb, še vedno pogrešajo več kot sto ljudi.
Brez svojih domov je ostalo 250.000 oseb, infrastukturna škoda pa je po navedbah STA vidna v polovici mesta. Po navedbah medijske hiše Al Džazira so bile med drugim povsem uničene tri bejrutske bolnišnice, preostale pa pokajo po šivih.
Z današnjim dnem Libanon vstopa v obdobje tridnevnega žalovanja. Libanonski predsednik Michel Aoun je sklical krizno zasedanje vladnega kabineta, predvidoma bodo razglasili dvotedenske izredne razmere, navajajo tuji mediji. »Žrtve so povsod,« je stanje opisal vodja libanonskega Rdeča križa George Kettani. »Kot v vojni je. Brez besed sem,« je ob ogledu mesta danes komentiral župan Bejruta Džamal Itani. Eksplozija je obudila v Libanonu še kako žive spomine na državljansko vojno med letoma 1975 in 1990.
V Bejrutu je včeraj pozno popoldne eksplodiralo v skladišču tamkajšnjega pristanišča, kjer hranijo eksplozivne materiale. Tam so po besedah libanonskega predsednika skladiščili 2750 ton amonijevega nitrata, ki se ga uporablja za gnojila in eksploziva. Amonijev nitrat so v skladišču hranili šest let brez ustreznih varnostnih ukrepov, kar je po predsednikovih besedah nesprejemljivo. Da bodo odgovorni kaznovani, je včeraj napovedal libanonski premier Hasan Diab. Vlada je razglasila izredne razmere in pozvala vojsko, naj v hišni pripor pozapre vse odgovorne za shranjevanje amonijevega nitrata in skrbi za varnost v prestolnici.
Uradni vzrok eksplozije še ni znan, lokalni viri pa navajajo, da je bil povod varjenje luknje v skladišču, navaja tiskovna agencija Reuters. Eksplozija se je sicer zgodila nekaj dni pred težko pričakovano odločitvijo sodišča, ki pod okriljem Združenih narodov sodi štirim članom Hezbolaha zaradi bombnega napada leta 2005, v katerem je bil poleg 21 drugih oseb ubit nekdanji premier Rafik al Hariri. Sodišče v Haagu se je odločilo, da objavo obsodbe, iz spoštovanja novih smrtnih žrtev v Bejrutu, preloži.
Iz mednarodne skupnosti prihajajo številni odzivi, tuji voditelji in organizacije Libanonu ponujajo pomoč. Kljub sovražnim odnosom je Libanonu humanitarno pomoč ponudil tudi Izrael, in sicer prek »tujih kanalov«. Državi namreč nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov, saj je Izrael ilegalno okupiral del Libanona.
Ker je pristanišče v Bejrutu ključna uvozna žila v Libanon, poznavalci opozarjajo na morebitna pomanjkanja. V eksploziji je bilo uničeno glavno skladišče žitaric, piše Reuters, kar pomeni, da je v Libanonu ostalo zalog žit za manj kot mesec dni. Ne glede na to se bo po besedah ministra za gospodarstvo Raoula Nehmeja država izognila krizi. Prva pomoč okoliških držav je že prispela v Libanon, številne druge države so pomoč že obljubile. Slovenska vlada je Libanonu poslala sožalno brzojavko.
Brez svojih domov je ostalo 250.000 oseb, infrastukturna škoda pa je po navedbah STA vidna v polovici mesta. Po navedbah medijske hiše Al Džazira so bile med drugim povsem uničene tri bejrutske bolnišnice, preostale pa pokajo po šivih.
Z današnjim dnem Libanon vstopa v obdobje tridnevnega žalovanja. Libanonski predsednik Michel Aoun je sklical krizno zasedanje vladnega kabineta, predvidoma bodo razglasili dvotedenske izredne razmere, navajajo tuji mediji. »Žrtve so povsod,« je stanje opisal vodja libanonskega Rdeča križa George Kettani. »Kot v vojni je. Brez besed sem,« je ob ogledu mesta danes komentiral župan Bejruta Džamal Itani. Eksplozija je obudila v Libanonu še kako žive spomine na državljansko vojno med letoma 1975 in 1990.
Predeli Bejruta v okolici pristanišča so uničeni. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters
V Bejrutu je včeraj pozno popoldne eksplodiralo v skladišču tamkajšnjega pristanišča, kjer hranijo eksplozivne materiale. Tam so po besedah libanonskega predsednika skladiščili 2750 ton amonijevega nitrata, ki se ga uporablja za gnojila in eksploziva. Amonijev nitrat so v skladišču hranili šest let brez ustreznih varnostnih ukrepov, kar je po predsednikovih besedah nesprejemljivo. Da bodo odgovorni kaznovani, je včeraj napovedal libanonski premier Hasan Diab. Vlada je razglasila izredne razmere in pozvala vojsko, naj v hišni pripor pozapre vse odgovorne za shranjevanje amonijevega nitrata in skrbi za varnost v prestolnici.
Eksplozija se je zgodila v pristanišču v Bejrutu. FOTO: Anwar Amro/AFP
Uradni vzrok eksplozije še ni znan, lokalni viri pa navajajo, da je bil povod varjenje luknje v skladišču, navaja tiskovna agencija Reuters. Eksplozija se je sicer zgodila nekaj dni pred težko pričakovano odločitvijo sodišča, ki pod okriljem Združenih narodov sodi štirim članom Hezbolaha zaradi bombnega napada leta 2005, v katerem je bil poleg 21 drugih oseb ubit nekdanji premier Rafik al Hariri. Sodišče v Haagu se je odločilo, da objavo obsodbe, iz spoštovanja novih smrtnih žrtev v Bejrutu, preloži.
Minister za obrambo Matej Tonin je po twitterju sporočil, da so slovenski vojaki pri mirovni misiji ZN v Libanonu (Unifil) varni, po navedbah STA so nameščeni v bazi Šama, ki je od Bejruta oddaljena okoli sto kilometrov. Iz Unifila so po navedbah Al Džazire sicer sporočili, da je bila v eksploziji poškodovana njihova ladja, pri čemer so bili ranjeni pripadniki misije.
Iz mednarodne skupnosti prihajajo številni odzivi, tuji voditelji in organizacije Libanonu ponujajo pomoč. Kljub sovražnim odnosom je Libanonu humanitarno pomoč ponudil tudi Izrael, in sicer prek »tujih kanalov«. Državi namreč nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov, saj je Izrael ilegalno okupiral del Libanona.
Ker je pristanišče v Bejrutu ključna uvozna žila v Libanon, poznavalci opozarjajo na morebitna pomanjkanja. V eksploziji je bilo uničeno glavno skladišče žitaric, piše Reuters, kar pomeni, da je v Libanonu ostalo zalog žit za manj kot mesec dni. Ne glede na to se bo po besedah ministra za gospodarstvo Raoula Nehmeja država izognila krizi. Prva pomoč okoliških držav je že prispela v Libanon, številne druge države so pomoč že obljubile. Slovenska vlada je Libanonu poslala sožalno brzojavko.
