Strmoglavljenje evropskega gospodarstva, slovenski padec za sedem odstotkov
Za prihodnje leto je pričakovano okrevanje Evrope, a njegova moč ostaja negotova in je odvisna tudi od skupnega delovanja.
Odpri galerijo
Delo in dostojanstvo, so zahtevali protestniki v Torinu. Pandemija koronavirusa bo imela močne gospodarske in socialne posledice. FOTO: Marco Bertorello/AFP
Bruselj – Evropska komisija Sloveniji za letošnje leto napoveduje sedemodstotno skrčenje gospodarstva. Okrevanje prihodnje leto naj bi znašalo 6,7 odstotka.
Bruseljski analitiki ugotavljajo, da se je slovensko gospodarstvo ustavljalo že v drugi polovici lanskega leta. Kljub temu je Slovenija vstopila v krizo v razmeroma močnem položaju, saj je bila pozimi za letos še napovedana rast v višini 2,7 odstotka.
Slovenija je kot malo odprto gospodarstvo še posebno ranljiva za učinke pandemije covida-19, ocenjujejo v Bruslju. Motnje v ponudbi in ukrepi za zajezitev virusa naj bi imeli močne negativne učinke, zlasti v prvi polovici leta.
Negativni učinki naj bi bili posebno močni na področju domačega in tujega povpraševanja. Potrošniki naj bi znatno povečali varčevanje, saj zaradi omejitev ne bodo mogli porabljati denarja, negotovi pa bodo tudi glede prihodnjih prihodkov.
Letos naj bi bil posebno šibek izvoz storitev, zlasti na področju turizma in prometa. Že tako naj bi bile najbolj prizadete storitve, zlasti trgovina, transport, hrana, nastanitvene in nepremičninske storitve. Veliko zasebnih naložb naj bi bilo odloženih na prihodnje leto.
Čeprav so tovarne večinoma ostale odprte, je bil prizadet tudi proizvodni sektor, navajajo v evropski komisiji.
Velik sveženj spodbud naj bi ublažil izgube na področju zaposlovanja in pri prihodkih gospodinjstev. Poleg tega naj bi tlakoval pot do močnega odboja prihodnje leto. Kljub temu se gospodarstvo ob koncu leta 2021 še ne bo v celoti vrnilo na raven iz leta 2019.
Stopnja brezposelnosti se bo z lanskih 4,5 zvišala na sedem odstotkov. Prihodnje leto bo spet padla na 5,1 odstotka.
Na področju javnih financ napoveduje velik primanjkljaj v višini 7,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa bo padel na okoli dva odstotka. Celotni proračunski učinek sprejetih ukrepov ocenjujejo na štiri odstotke BDP. Javni dolg se bo povečal na 83,7 odstotka BDP.
V območju z evrom se bo gospodarstvo letos skrčilo za 7,7 odstotka (v celotni EU za 7,4 odstotka). Najbolj prizadete bodo Grčija (–9,7), Italija (–9,5) in Španija (–9,4). Tudi Hrvaški grozi močan padec (–9,1). V območju z evrom naj bi rast prihodnje leto znašala 6,3, v vsej EU pa 6,1 odstotka.
»Evropa doživlja gospodarski šok brez primere od velike depresije,« je opozoril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Pričakujejo, da bosta globina recesije in moč okrevanja neenakomerna in bosta odvisna od hitrosti odpravljanja zajezitvenih ukrepov, pomena storitev, kot je turizem, razpoložljivih finančnih virov vsake države.
»Takšno razhajanje predstavlja grožnjo enotnemu trgu in območju z evrom; lahko pa ga zmanjšamo z odločnim, skupnim evropskim delovanjem,« je opozoril Gentiloni. V evropski komisiji opozarjajo, da bi hujša in bolj dolgotrajna pandemija, kot je predvidena, povzročila večji padec BDP od temeljnega scenarija.
Nadalje opozarjajo, da v primeru odsotnosti močne in pravočasne strategije okrevanja na ravni EU lahko nastanejo hude motnje delovanja notranjega trga in se zakoreninijo gospodarska, finančna in socialna razhajanja med članicami območja z evrom.
Opozarjajo tudi na tveganja sprožitve drugačnega odnosa do globalnih verig vrednosti in mednarodnega sodelovanja, kar bi vplivalo na močno odprto in povezano evropsko gospodarstvo.
Globalni padec bo po oceni Bruslja znašal tri odstotke in bo s tem močnejši kot med finančno krizo 2008–2009.
Bruseljski analitiki ugotavljajo, da se je slovensko gospodarstvo ustavljalo že v drugi polovici lanskega leta. Kljub temu je Slovenija vstopila v krizo v razmeroma močnem položaju, saj je bila pozimi za letos še napovedana rast v višini 2,7 odstotka.
Slovenija je kot malo odprto gospodarstvo še posebno ranljiva za učinke pandemije covida-19, ocenjujejo v Bruslju. Motnje v ponudbi in ukrepi za zajezitev virusa naj bi imeli močne negativne učinke, zlasti v prvi polovici leta.
Negativni učinki naj bi bili posebno močni na področju domačega in tujega povpraševanja. Potrošniki naj bi znatno povečali varčevanje, saj zaradi omejitev ne bodo mogli porabljati denarja, negotovi pa bodo tudi glede prihodnjih prihodkov.
Močno prizadete storitve
Letos naj bi bil posebno šibek izvoz storitev, zlasti na področju turizma in prometa. Že tako naj bi bile najbolj prizadete storitve, zlasti trgovina, transport, hrana, nastanitvene in nepremičninske storitve. Veliko zasebnih naložb naj bi bilo odloženih na prihodnje leto.
Čeprav so tovarne večinoma ostale odprte, je bil prizadet tudi proizvodni sektor, navajajo v evropski komisiji.
Velik sveženj spodbud naj bi ublažil izgube na področju zaposlovanja in pri prihodkih gospodinjstev. Poleg tega naj bi tlakoval pot do močnega odboja prihodnje leto. Kljub temu se gospodarstvo ob koncu leta 2021 še ne bo v celoti vrnilo na raven iz leta 2019.
Dolg bo višji od 80 odstotkov BDP
Stopnja brezposelnosti se bo z lanskih 4,5 zvišala na sedem odstotkov. Prihodnje leto bo spet padla na 5,1 odstotka.
Na področju javnih financ napoveduje velik primanjkljaj v višini 7,2 odstotka BDP, prihodnje leto pa bo padel na okoli dva odstotka. Celotni proračunski učinek sprejetih ukrepov ocenjujejo na štiri odstotke BDP. Javni dolg se bo povečal na 83,7 odstotka BDP.
Najhuje bo na jugu Evrope
V območju z evrom se bo gospodarstvo letos skrčilo za 7,7 odstotka (v celotni EU za 7,4 odstotka). Najbolj prizadete bodo Grčija (–9,7), Italija (–9,5) in Španija (–9,4). Tudi Hrvaški grozi močan padec (–9,1). V območju z evrom naj bi rast prihodnje leto znašala 6,3, v vsej EU pa 6,1 odstotka.
»Evropa doživlja gospodarski šok brez primere od velike depresije,« je opozoril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Pričakujejo, da bosta globina recesije in moč okrevanja neenakomerna in bosta odvisna od hitrosti odpravljanja zajezitvenih ukrepov, pomena storitev, kot je turizem, razpoložljivih finančnih virov vsake države.
Nevarnost razhajanj v evru
»Takšno razhajanje predstavlja grožnjo enotnemu trgu in območju z evrom; lahko pa ga zmanjšamo z odločnim, skupnim evropskim delovanjem,« je opozoril Gentiloni. V evropski komisiji opozarjajo, da bi hujša in bolj dolgotrajna pandemija, kot je predvidena, povzročila večji padec BDP od temeljnega scenarija.
Nadalje opozarjajo, da v primeru odsotnosti močne in pravočasne strategije okrevanja na ravni EU lahko nastanejo hude motnje delovanja notranjega trga in se zakoreninijo gospodarska, finančna in socialna razhajanja med članicami območja z evrom.
Opozarjajo tudi na tveganja sprožitve drugačnega odnosa do globalnih verig vrednosti in mednarodnega sodelovanja, kar bi vplivalo na močno odprto in povezano evropsko gospodarstvo.
Globalni padec bo po oceni Bruslja znašal tri odstotke in bo s tem močnejši kot med finančno krizo 2008–2009.
