Strokovnjak Bickl: »Težko si predstavljam, da mu bo sodišče sledilo«
Ocena generalnega pravobranilca, da meja z vidika prava EU ni določena, je ena od bolj kočljivih ugotovitev.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Luxembourg – Mnenje generalnega pravobranilca o slovenski tožbi proti Hrvaški glede neuresničevanja arbitražne odločbe je negativno. Kot pojasnjuje generalni pravobranilec Priit Pikamäe, sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnopravnem mejnem sporu, ki ne sodi pod pravo Unije. V svoji argumentaciji je sledil logiki Hrvaške.
Sodišču je predlagal, naj se izreče za nepristojno za preučitev tožbe, ki jo je vložila Slovenija.
Očitane kršitve so po njegovem mnenju manj pomembne (akcesorne) glede na vprašanje določitve meje, ki spada v mednarodno javno pravo.
Tako Sodišče ni pristojno za kršitve vrednote pravne države in načela lojalnega sodelovanja.
Glede konkretnih kršitev (ribiška politika, nadzor meje, prostorsko planiranje) je opozoril, da razsodba o meji v odnosih med državama ni izvršena. Sklepal je, da z vidika prava Unije meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena.
Generalni pravobranilec je iz tega izpeljal, da želi tako Slovenija implicitno doseči izvršitev arbitražne razsodbe, kar ne spada na področje pristojnosti Unije.
Vodja projektne enote za meje Marko Vrevc je po objavi mnenja povedal, da je Slovenija v postopku nanizala argumente za drugačno razumevanje zadeve. Mejo je po njegovih besedah določilo pet vrhunskih pravnih strokovnjakov v arbitražnem postopku, Slovenija jo je uzakonila, Hrvaški pa očita, da z nespoštovanjem razsodbe krši pravo EU.
»Iz objave izhaja, da je pravobranilec drugače interpretiral naš zahtevek in šel mimo njega,« pa je povedala slovenska agentka Maja Menard. Med drugim je, denimo, zatrdil, da z vidika prava Unije meja ni določena. Samo negativno mnenje pravobranilca pa za arbitražno razsodbo ne pomeni nič. Veliki senat sicer le v okoli 50 odstotkih primerov sledi mnenju pravobranilca.
Slovenija je sicer Hrvaški očitala, da ji z zavračanjem arbitraže onemogoča izvajanje prava EU.
Zanimivo je, da pravobranilec ugotavlja, da mednarodno pravo Unijo zavezuje v točno določenih primerih, kot so mednarodne konvencije, ki jih je EU sklenila ali ko je prevzela pristojnosti članic, ali pa običajna pravila mednarodnega prava, kadar izvaja svoje pristojnosti.
Mednarodne konvencije, ki niso zajete s temi primeri, niso akti Unije in Unije ne zavezujejo. Ugotovil je, da razmejitev državnega ozemlja ne spada na področje pristojnosti Unije. Ozemeljsko področje prava Unije je objektiven podatek, ki ga vnaprej določijo članice.
To je sicer le pravobranilčev predlog sodišču. Petnajstčlanski senat sicer ni obvezan slediti mnenju pravobranilca. V tiskovni službi sodišča pojasnjujejo, da na podlagi mnenja ni mogoče napovedovati razpleta.
Če bo Sodišče EU ugotovilo (odločitev bo predvidoma sprejeta že v nekaj mesecih), da je tožba dopustna, se bo lotilo še vsebinskih vprašanj slovenskih očitkov.
Sodišču je predlagal, naj se izreče za nepristojno za preučitev tožbe, ki jo je vložila Slovenija.
Očitane kršitve so po njegovem mnenju manj pomembne (akcesorne) glede na vprašanje določitve meje, ki spada v mednarodno javno pravo.
Tako Sodišče ni pristojno za kršitve vrednote pravne države in načela lojalnega sodelovanja.
Glede konkretnih kršitev (ribiška politika, nadzor meje, prostorsko planiranje) je opozoril, da razsodba o meji v odnosih med državama ni izvršena. Sklepal je, da z vidika prava Unije meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena.
Generalni pravobranilec je iz tega izpeljal, da želi tako Slovenija implicitno doseči izvršitev arbitražne razsodbe, kar ne spada na področje pristojnosti Unije.
Strokovnjak Bickl: »Težko si predstavljam, da mu bo sodišče sledilo«
Nemški strokovnjak za slovensko-hrvaško mejno vprašanje dr. Thomas Bickl, ki je letos s to tematiko doktoriral na univerzi Duisburg-Essen nam je v prvem odzivu zapisal: »Zdi se mi, da je največja 'zanka' v argumentaciji generalnega pravobranilca, da ločuje med arbitražno odločbo in implementacijo, pri tem pa odločbe ne priznava kot zavezujoče rešitve po mednarodnem pravu. Le težko si predstavljam, da mu bo sodišče sledilo.«
Nemški strokovnjak za slovensko-hrvaško mejno vprašanje dr. Thomas Bickl, ki je letos s to tematiko doktoriral na univerzi Duisburg-Essen nam je v prvem odzivu zapisal: »Zdi se mi, da je največja 'zanka' v argumentaciji generalnega pravobranilca, da ločuje med arbitražno odločbo in implementacijo, pri tem pa odločbe ne priznava kot zavezujoče rešitve po mednarodnem pravu. Le težko si predstavljam, da mu bo sodišče sledilo.«
Vodja projektne enote za meje Marko Vrevc je po objavi mnenja povedal, da je Slovenija v postopku nanizala argumente za drugačno razumevanje zadeve. Mejo je po njegovih besedah določilo pet vrhunskih pravnih strokovnjakov v arbitražnem postopku, Slovenija jo je uzakonila, Hrvaški pa očita, da z nespoštovanjem razsodbe krši pravo EU.
»Iz objave izhaja, da je pravobranilec drugače interpretiral naš zahtevek in šel mimo njega,« pa je povedala slovenska agentka Maja Menard. Med drugim je, denimo, zatrdil, da z vidika prava Unije meja ni določena. Samo negativno mnenje pravobranilca pa za arbitražno razsodbo ne pomeni nič. Veliki senat sicer le v okoli 50 odstotkih primerov sledi mnenju pravobranilca.
Slovenija je sicer Hrvaški očitala, da ji z zavračanjem arbitraže onemogoča izvajanje prava EU.
Zanimivo je, da pravobranilec ugotavlja, da mednarodno pravo Unijo zavezuje v točno določenih primerih, kot so mednarodne konvencije, ki jih je EU sklenila ali ko je prevzela pristojnosti članic, ali pa običajna pravila mednarodnega prava, kadar izvaja svoje pristojnosti.
Mednarodne konvencije, ki niso zajete s temi primeri, niso akti Unije in Unije ne zavezujejo. Ugotovil je, da razmejitev državnega ozemlja ne spada na področje pristojnosti Unije. Ozemeljsko področje prava Unije je objektiven podatek, ki ga vnaprej določijo članice.
To je sicer le pravobranilčev predlog sodišču. Petnajstčlanski senat sicer ni obvezan slediti mnenju pravobranilca. V tiskovni službi sodišča pojasnjujejo, da na podlagi mnenja ni mogoče napovedovati razpleta.
Če bo Sodišče EU ugotovilo (odločitev bo predvidoma sprejeta že v nekaj mesecih), da je tožba dopustna, se bo lotilo še vsebinskih vprašanj slovenskih očitkov.
