Tadej Pogačar je za emirje kot odkritje nafte
Andrej Hauptman je s svojim varovancem prehodil pot do zmagovalnega odra na Elizejskih poljanah.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar je za Andreja Hauptmana kot družinski član, njegov trener je bil že pri ljubljanskem Rogu. FOTO: UAE Emirates
V zmago Tadeja Pogačarja na Touru je bil neposredno vpet tudi Andrej Hauptman, za katerega je Pogi skorajda družinski član. Bil je njegov trener pri ljubljanskem Rogu, zdaj je eden od športnih direktorjev pri ekipi UAE, ki je slovenskega dragulja dobila po njegovi zaslugi. Naposled sta skupaj prepotovala do včeraj nepredstavljivo pot do zmagovalnega odra na Elizejskih poljanah.
Zavedam se, da je Tadej zmagal, vendar sem še vedno v nekakšnem šoku, ob katerem se še nisem povsem sprostil in se razveselil.
Iz mojega glasu lahko razberete, da smo zmago pošteno proslavili. Tadej pa je bil tako ali tako vse tri tedne najbolj sproščen član naše ekipe. Enako je bilo na slavju, z nami je bil do konca.
V kraljevski 17. etapi je bil 30 sekund za zmagovalcem Miguelom Angelom Lopezom, ki je bil tisti dan za malenkost boljši, tako kot Primož Roglič. Na makadamskem odseku 18. etape pa je Tadej želel le nadzirati tekmece. Ni imel nikakršnih težav in ni bil na meji tega, da popusti, četudi je bilo morda videti tako.
Vseskozi sem govoril, da bo treba na odločitev o zmagovalcu počakati do zadnje sobote. Pogačar je uprizoril fenomenalno vožnjo na čas. Bila pa je podobna predstavi iz 20. etape lanske Vuelte, ko si je s 40-kilometrskim samostojnim pobegom prikolesaril končno 3. mesto. Tedaj je k meni pristopil Eusebio Unzue, ki je nekoč vodil Miguela Induraina, in dejal, da kaj takšnega ni videl že 20 let.
Več dejavnikov je vplivalo na to odločitev. Načrt je bil, da do zamenjave kolesa vozi nadzorovano po številkah, nato pa na brutalnem zaključnem klancu postavi vse na kocko. Ni želel gledati na številke, temveč samo dati vse, kar je še imel v nogah. Da ti nekaj takšnega uspe na Touru pred vsem svetom in pri 21 letih, ni mačji kašelj.
Tako Tadej kot Primož sta posebna kolesarja, imata nekaj več kot tekmeci. Nimata šibkih točk, zato sta pred vsemi.
Sprva smo se obremenjevali le s Tadejevo vožnjo. Želeli smo si, da bi vse ostalo pod nadzorom, da ga ne bi prekmalu ponesla čustva. Vzpodbujali smo ga, vendar nismo hoteli preveč poudarjati, koliko časa pridobiva proti Primožu, da ga to ne bi zmotilo. Na cilju je bilo veselje kajpak nepopisno.
Koliko ta zmaga pomeni našim sponzorjem, so pokazali s tem, da je bilo pročelje najvišje stavbe na svetu Burdž Kalife vso noč osvetljeno s Tadejevo podobo, ta osvetlitev pa stane tisoč evrov na minuto … Naš glavni menedžer Mauro Gianetti je na ganljiv način pohvalil ekipo in povedal, da so ga poklicali šefi iz ZAE ter mu dejali, da je to, kar so doživeli s Tadejem, zanje najlepše po odkritju nafte. Razmišljanje o okrepitvah ni moje delo, imamo vrhunske menedžerje, ki bodo delali na tem, da se bo ekipa okoli Tadeja krepila, kot se je Jumbo Visma okoli Rogliča. Tadeju prihodnje leto nihče ne bo podaril niti sekunde.
Primož je zmagal na številnih dirkah, tu niti slučajno ni šlo za to, da ne bi prenesel pritiska. Tadej je imel fenomenalen dan, Primož ne najboljšega. Nič več in nič manj, takšen je šport. Včasih zmagaš, včasih si drugi. To je še vedno vrhunsko, Roglič je odpeljal fenomenalen Tour, še vedno je eden od največjih kolesarjev na svetu, govoriti je treba predvsem o tem, da sta Slovenca prva na Touru, prestavljata zgodovinske mejnike, to je najbolj pomembno.
Čeprav je zadnja etapa le parada šampionov, v ekipah ne moremo biti povsem sproščeni do cilja ali vsaj do črte treh kilometrov pred ciljem, po kateri v primeru padca za vse šteje čas zmagovalca. Zato je bilo v nedeljo precej napetosti, ki med podelitvijo še ni povsem popustila. Zato sem nekoliko jezen nase, že na precej manjših dirkah sem točil solze, ko so zmagovali moji varovanci, tokrat pa sem bil še v takšnem adrenalinskem krču, da sem otopel. Nekaj podobnega se mi je zgodilo, ko sem na SP v Lizboni osvojil bron. Bil sem v takšnem šoku, da na odru nisem čutil malodane ničesar.
Reprezentančni seznam bom objavil na današnji novinarski konferenci, kar zadeva Rogliča, pa mi ni nič dejal o tem, da ga ne bi bilo v reprezentanco. Pred SP se moramo zavedati, da je to enodnevna dirka, na katero se številni tekmeci že dolgo specifično pripravljajo, in ni nujno, da bodo na njej najboljši tisti, ki so bili najboljši na Touru.
Ali po neprespani pariški noči že dojemate, kaj se je zgodilo, ali se vam še vedno zdi, da sanjate?
Zavedam se, da je Tadej zmagal, vendar sem še vedno v nekakšnem šoku, ob katerem se še nisem povsem sprostil in se razveselil.
Ste kljub temu rumeno majico proslavili, kot se spodobi, se je tudi Pogačar znal sprostiti?
Iz mojega glasu lahko razberete, da smo zmago pošteno proslavili. Tadej pa je bil tako ali tako vse tri tedne najbolj sproščen član naše ekipe. Enako je bilo na slavju, z nami je bil do konca.
Andrej Hauptman s Pogačarjevim kolesom za parado šampionov na Elizejskih poljanah. FOTO: Teja Hauptman
Vrniva se v zadnji teden dirke, v katerem ste od blizu spremljali podvige svojega varovanca. Vsem se je zdelo, da je Tadej v 17. in 18. etapi kazal znake utrujenosti in sprijaznjenost z 2. mestom.
V kraljevski 17. etapi je bil 30 sekund za zmagovalcem Miguelom Angelom Lopezom, ki je bil tisti dan za malenkost boljši, tako kot Primož Roglič. Na makadamskem odseku 18. etape pa je Tadej želel le nadzirati tekmece. Ni imel nikakršnih težav in ni bil na meji tega, da popusti, četudi je bilo morda videti tako.
Zdaj pa k odločilni 20. etapi, po kateri kolesarski svet še vedno ni zajel sape. Vsi so pričakovali, da bo Roglič v vožnji na čas ubranil 57 sekund prednosti in osvojil rumeno majico, Tadej pa ga je ugnal za 1:56. Kakšna je bila pot do zasuka, kakršnega kolesarski svet ni videl že desetletja?
Vseskozi sem govoril, da bo treba na odločitev o zmagovalcu počakati do zadnje sobote. Pogačar je uprizoril fenomenalno vožnjo na čas. Bila pa je podobna predstavi iz 20. etape lanske Vuelte, ko si je s 40-kilometrskim samostojnim pobegom prikolesaril končno 3. mesto. Tedaj je k meni pristopil Eusebio Unzue, ki je nekoč vodil Miguela Induraina, in dejal, da kaj takšnega ni videl že 20 let.
Pogačar je zadnji klanec prekolesaril brez merilcev srčnega utripa in moči, ki so nepogrešljiva pomagala v sodobnem podatkovnem kolesarstvu. Številni so bili navdušeni, ker je dirki vrnil nekaj kolesarske romantike. Se je tako odločil sam ali je bila to pobuda vodstva ekipe?
Več dejavnikov je vplivalo na to odločitev. Načrt je bil, da do zamenjave kolesa vozi nadzorovano po številkah, nato pa na brutalnem zaključnem klancu postavi vse na kocko. Ni želel gledati na številke, temveč samo dati vse, kar je še imel v nogah. Da ti nekaj takšnega uspe na Touru pred vsem svetom in pri 21 letih, ni mačji kašelj.
Tadej je bil vse tri tedne najbolj sproščen član naše ekipe. Enako je bilo na slavju, z nami je bil do konca.
Zato se kolesarski svet sprašuje, od kod je povlekel to moč, je to njegova neomajna psihična trdnost, izjemna zmožnost regeneracije?
Tako Tadej kot Primož sta posebna kolesarja, imata nekaj več kot tekmeci. Nimata šibkih točk, zato sta pred vsemi.
Kako pa ste doživljali razplet v spremljevalnem avtu, videli smo posnetke, kako ste se veselili zmage. Ste verjeli svojim očem, ko so šle številke pri Tadeju iz rdečega v zeleno?
Sprva smo se obremenjevali le s Tadejevo vožnjo. Želeli smo si, da bi vse ostalo pod nadzorom, da ga ne bi prekmalu ponesla čustva. Vzpodbujali smo ga, vendar nismo hoteli preveč poudarjati, koliko časa pridobiva proti Primožu, da ga to ne bi zmotilo. Na cilju je bilo veselje kajpak nepopisno.
Ekipa UAE Emirates se je veselila svojega največjega uspeha doslej. FOTO: Uae Emirates
Kaj za Tadeja in za vašo ekipo UAE pomeni ta izjemen uspeh? Bo zmaga na Touru prinesla večji proračun, se boste kadrovsko okrepili, da jo boste lahko prihodnje leto branili?
Koliko ta zmaga pomeni našim sponzorjem, so pokazali s tem, da je bilo pročelje najvišje stavbe na svetu Burdž Kalife vso noč osvetljeno s Tadejevo podobo, ta osvetlitev pa stane tisoč evrov na minuto … Naš glavni menedžer Mauro Gianetti je na ganljiv način pohvalil ekipo in povedal, da so ga poklicali šefi iz ZAE ter mu dejali, da je to, kar so doživeli s Tadejem, zanje najlepše po odkritju nafte. Razmišljanje o okrepitvah ni moje delo, imamo vrhunske menedžerje, ki bodo delali na tem, da se bo ekipa okoli Tadeja krepila, kot se je Jumbo Visma okoli Rogliča. Tadeju prihodnje leto nihče ne bo podaril niti sekunde.
Koliko zmaga pomeni našim sponzorjem? Pročelje najvišje stavbe na svetu Burdž Kalife je bilo vso noč osvetljeno s Tadejevo podobo.
Ne nazadnje se bo spet treba spoprijeti z Rogličem in njegovo mogočno Jumbo Vismo, ki se kljub letošnjemu razočaranju ne bo odrekla rumenim sanjam. Tudi Primoža dobro poznate, čemu pripisujete to, da v zaključni vožnji na čas ni bil na ravni, na kateri smo ga vajeni spremljati?
Primož je zmagal na številnih dirkah, tu niti slučajno ni šlo za to, da ne bi prenesel pritiska. Tadej je imel fenomenalen dan, Primož ne najboljšega. Nič več in nič manj, takšen je šport. Včasih zmagaš, včasih si drugi. To je še vedno vrhunsko, Roglič je odpeljal fenomenalen Tour, še vedno je eden od največjih kolesarjev na svetu, govoriti je treba predvsem o tem, da sta Slovenca prva na Touru, prestavljata zgodovinske mejnike, to je najbolj pomembno.
Primož Roglič in Tadej Pogačar sta Sloveniji prikolesarila 1. in 2. mesto na dirki po Franciji. Foto Kenzo Tribouillard/AFP
Kako pa ste doživljali to, da ste dva rojaka gledali na odru za zmagovalce na Elizejskih poljanah?
Čeprav je zadnja etapa le parada šampionov, v ekipah ne moremo biti povsem sproščeni do cilja ali vsaj do črte treh kilometrov pred ciljem, po kateri v primeru padca za vse šteje čas zmagovalca. Zato je bilo v nedeljo precej napetosti, ki med podelitvijo še ni povsem popustila. Zato sem nekoliko jezen nase, že na precej manjših dirkah sem točil solze, ko so zmagovali moji varovanci, tokrat pa sem bil še v takšnem adrenalinskem krču, da sem otopel. Nekaj podobnega se mi je zgodilo, ko sem na SP v Lizboni osvojil bron. Bil sem v takšnem šoku, da na odru nisem čutil malodane ničesar.
Na takšen način kot letos na Touru ne bomo mogli več zmagati. Ekipo bo treba okrepiti in tudi po tem ne bomo imeli lahkega dela.
To je še vedno edina slovenska kolajna na SP v cestni vožnji profesionalcev. V nedeljo je na sporedu boj za mavrično majico v Imoli, v katerem boste kot selektor vodili slovensko reprezentanco. Pogačar bo tam, bo tudi Roglič, ki je z besedami ob koncu Toura pustil nekaj dvoma o nastopu v Italiji?
Reprezentančni seznam bom objavil na današnji novinarski konferenci, kar zadeva Rogliča, pa mi ni nič dejal o tem, da ga ne bi bilo v reprezentanco. Pred SP se moramo zavedati, da je to enodnevna dirka, na katero se številni tekmeci že dolgo specifično pripravljajo, in ni nujno, da bodo na njej najboljši tisti, ki so bili najboljši na Touru.
