Od našega poročevalca
Tadej Pogačar se rad zabava in poigrava s tekmeci
Slovenski šampion mora po še eni zmagi v pirenejski 18. etapi do Pariza samo še ostati na kolesu.
Odpri galerijo
19Etapa Tour2021 NOVA
Če kdo po 17. etapi še ni ponotranjil dejstva, da je Tadej Pogačar gospodar Toura 2021, ga je moral po 18., v kateri je slovenski šampion slavil drugo zaporedno etapno zmago in prednost pred drugouvrščenim Jonasom Vingegaardom povečal na neulovljivih 5:45. Mladec s Klanca pri Komendi je pred svojim drugim zmagoslavjem na Elizejskih poljanah, do Pariza mora samo še ostati na kolesu.
Dan na Touru je imel vesel slovenski konec, čeprav je imel žalosten začetek. Policija je zaradi suma uporabe prepovedanih sredstev v sredo ponoči izvedla racijo v hotelu ekipe Mateja Mohoriča Bahrain Victorious. »Občutek je nenavaden. Kot kolesar še nikoli nisem imel opravka z dopingom. Nisem se počutil neprijetno, ko so šli skozi vse moje stvari, zato ker nimam česa skrivati. Vseeno pa se mi zdi čudno, da v letu 2021 še vedno verjamejo, da počnemo kaj prepovedanega,« je povedal Mohorič in dodal, da je to ekipo še bolj podžgalo za zadnjo gorsko etapo.
In res se je zmagovalec najdaljše, 7. etape izstrelil s štarta, šel je v pobeg in dobil izbrano družbo, svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa, s katerim sta se družno lotila prve velike ovire, slovitega vzpona na Tourmalet. Vmes sta imela čas za klepet, v katerem sta ugotovila, da slaba minuta prednosti pred Pogačarjem in skupino kandidatov za mesta pod vrhom v skupnem seštevku ne bo dovolj, da bi se med seboj udarila za zmago.
Ujeli so ju že daleč pred vrhom 17,1 km dolgega klanca, na katerem so tempo narekovali kolesarji Ineosa ter se znebili najnevarnejšega tekmeca Richarda Carapaza v boju za 3. mesto v skupnem seštevku – Rigobertu Uranu so moči pošle še bolj kot dan prej na vzponu na Col du Portet.
Tourmaletu je sledil zadnji zahtevnejši vzpon letošnje dirke na Luz Ardiden (13,3 km, 7,4 odstotka). Tempo so še naprej narekovali kolesarji Ineosa, vendar je Pogačar 5,5 km pred ciljem ocenil, da ni dovolj oster. V ospredje je poslal neumornega Poljaka Rafala Majko, 3,3 km pod vrhom pa ponovil vajo iz dneva poprej. Slovenski as je pospešil, za seboj pa poleg Carapaza in Vingegaarda potegnil še Seppa Kussa in Enrica Masa. Tokrat ni vztrajal z napadi, počakal je na zadnji kilometer, kjer je spet poletel mimo tekmecev za svojo tretjo letošnjo zmago na Touru, skupno šesto na veliki pentlji in 28. v še ne triletni karieri med profesionalci.
»Dobil sem še eno etapo v rumeni majici, živim onkraj svojih sanj, dosegel sem že več, kot sem pričakoval, sanjal sem le o tem, da bom nekoč na štartu Toura, ne da ga bom zmagoval,« zadovoljstva na novinarski konferenci ni skrival Pogačar, ki kljub obetu druge zaporedne zmage na Elizejskih poljanah pravi, da to še ni začetek njegovega obdobja. »To še ni Pogačarjeva era, neumno bi bilo tako razmišljati. Prihaja nova generacija, na najvišji ravni je ogromno mladih fantov, zahtevno bo, vendar pričakujem izjemno naslednje kolesarsko desetletje,« je odgovoril 22-letni Slovenec, ki je spremljevalce dirke navdušil z videzom, da se med dirko vseskozi zabava.
»Res je. Srž športa je, da se zabavamo, da uživamo v tem, kar počnemo, Andrej Hauptman mi vedno pravi, samo uživaj, igraj se, včasih boš zmagal, včasih morda izgubil, samo da se zabavaš. Tega načela se držim, užival sem tudi tokrat, čeprav na začetku zadnjega vzpona nisem našel pravega ritma,« je dejal Pogačar, ki je nehote Woutu Poelsu slekel pikčasto majico kralja gora. »O tej majici nisem razmišljal, prioriteta je rumena, včasih spotoma poberem še kakšno,« je še dejal Pogi, čigar izkupiček v nedeljo v Parizu bo, kot kaže, enak kot lani – tri etapne zmage, rumena, bela in pikčasta majica.
Glede na to, da je tekmecem že pokazal, da ni dedek mraz, ki bi jim dajal darila, morda njegov lov na etapne zmage še ni končan. V 20. etapi (današnja 19. bo šprinterska) ima na voljo še vožnjo na čas, v kateri je zmagal že letos v 5. etapi in lani v 20.
Dan na Touru je imel vesel slovenski konec, čeprav je imel žalosten začetek. Policija je zaradi suma uporabe prepovedanih sredstev v sredo ponoči izvedla racijo v hotelu ekipe Mateja Mohoriča Bahrain Victorious. »Občutek je nenavaden. Kot kolesar še nikoli nisem imel opravka z dopingom. Nisem se počutil neprijetno, ko so šli skozi vse moje stvari, zato ker nimam česa skrivati. Vseeno pa se mi zdi čudno, da v letu 2021 še vedno verjamejo, da počnemo kaj prepovedanega,« je povedal Mohorič in dodal, da je to ekipo še bolj podžgalo za zadnjo gorsko etapo.
In res se je zmagovalec najdaljše, 7. etape izstrelil s štarta, šel je v pobeg in dobil izbrano družbo, svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa, s katerim sta se družno lotila prve velike ovire, slovitega vzpona na Tourmalet. Vmes sta imela čas za klepet, v katerem sta ugotovila, da slaba minuta prednosti pred Pogačarjem in skupino kandidatov za mesta pod vrhom v skupnem seštevku ne bo dovolj, da bi se med seboj udarila za zmago.
Ujeli so ju že daleč pred vrhom 17,1 km dolgega klanca, na katerem so tempo narekovali kolesarji Ineosa ter se znebili najnevarnejšega tekmeca Richarda Carapaza v boju za 3. mesto v skupnem seštevku – Rigobertu Uranu so moči pošle še bolj kot dan prej na vzponu na Col du Portet.
Tourmaletu je sledil zadnji zahtevnejši vzpon letošnje dirke na Luz Ardiden (13,3 km, 7,4 odstotka). Tempo so še naprej narekovali kolesarji Ineosa, vendar je Pogačar 5,5 km pred ciljem ocenil, da ni dovolj oster. V ospredje je poslal neumornega Poljaka Rafala Majko, 3,3 km pod vrhom pa ponovil vajo iz dneva poprej. Slovenski as je pospešil, za seboj pa poleg Carapaza in Vingegaarda potegnil še Seppa Kussa in Enrica Masa. Tokrat ni vztrajal z napadi, počakal je na zadnji kilometer, kjer je spet poletel mimo tekmecev za svojo tretjo letošnjo zmago na Touru, skupno šesto na veliki pentlji in 28. v še ne triletni karieri med profesionalci.
Rumena, bela, pikčasta
»Dobil sem še eno etapo v rumeni majici, živim onkraj svojih sanj, dosegel sem že več, kot sem pričakoval, sanjal sem le o tem, da bom nekoč na štartu Toura, ne da ga bom zmagoval,« zadovoljstva na novinarski konferenci ni skrival Pogačar, ki kljub obetu druge zaporedne zmage na Elizejskih poljanah pravi, da to še ni začetek njegovega obdobja. »To še ni Pogačarjeva era, neumno bi bilo tako razmišljati. Prihaja nova generacija, na najvišji ravni je ogromno mladih fantov, zahtevno bo, vendar pričakujem izjemno naslednje kolesarsko desetletje,« je odgovoril 22-letni Slovenec, ki je spremljevalce dirke navdušil z videzom, da se med dirko vseskozi zabava.
»Res je. Srž športa je, da se zabavamo, da uživamo v tem, kar počnemo, Andrej Hauptman mi vedno pravi, samo uživaj, igraj se, včasih boš zmagal, včasih morda izgubil, samo da se zabavaš. Tega načela se držim, užival sem tudi tokrat, čeprav na začetku zadnjega vzpona nisem našel pravega ritma,« je dejal Pogačar, ki je nehote Woutu Poelsu slekel pikčasto majico kralja gora. »O tej majici nisem razmišljal, prioriteta je rumena, včasih spotoma poberem še kakšno,« je še dejal Pogi, čigar izkupiček v nedeljo v Parizu bo, kot kaže, enak kot lani – tri etapne zmage, rumena, bela in pikčasta majica.
Glede na to, da je tekmecem že pokazal, da ni dedek mraz, ki bi jim dajal darila, morda njegov lov na etapne zmage še ni končan. V 20. etapi (današnja 19. bo šprinterska) ima na voljo še vožnjo na čas, v kateri je zmagal že letos v 5. etapi in lani v 20.
